ROJSTVO OTROKA

Poporodna depresija: kako jo prepoznati in kako si pomagati

Med duševnimi težavami v nosečnosti in po porodu sta najpogostejši depresija in tesnoba. Z njima se spoprijema vsaka šesta ženska.
Fotografija: Če menite, da ste depresivni, lahko anonimno izpolnite vprašalnik, namenjen ugotavljanju simptomov čustvene stiske med nosečnostjo ali v poporodnem obdobju. Po zaključku boste dobili vaš rezultat z razlago in koristne nasvete, pravi dr. Drglin. FOTO: Delo AI
Odpri galerijo
Če menite, da ste depresivni, lahko anonimno izpolnite vprašalnik, namenjen ugotavljanju simptomov čustvene stiske med nosečnostjo ali v poporodnem obdobju. Po zaključku boste dobili vaš rezultat z razlago in koristne nasvete, pravi dr. Drglin. FOTO: Delo AI

Vstop v materinstvo navadno zaznamujejo prijetni občutki, vendar je to naporno obdobje, ko se ženska znajde pred različnimi preizkušnjami. Nekatere brez večjih težav prebrodijo korenito življenjsko spremembo, pri nekaterih se pojavijo prehodne stiske, lahko pa so spremembe razpoloženja in počutja tudi večje in trajajo dalj časa, pojasnjuje dr. Zalka Drglin, raziskovalka na NIJZ. Med duševnimi težavami v nosečnosti in po porodu sta najpogostejši depresija in tesnoba, z njima se spoprijema vsaka šesta ženska.

Ne le ženske, stiske in poporodno depresijo doživljajo tudi nekateri moški. V zadnjih desetletjih se je znanje o duševnem zdravju žensk v obporodnem obdobju in njegovem pomenu zelo okrepilo, tudi v Sloveniji se po besedah sogovornice intenzivno posvečajo področju obporodnih stisk, tako raziskovalno kot z razvojem novih pristopov in programov. Med drugim že na rednih zdravstvenih pregledih med nosečnostjo zdravstveni strokovnjaki sprašujejo ženske o počutju, prav tako po porodu.

Dr. Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja in raziskovalka na centru za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ. FOTO: Robert Balen
Dr. Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja in raziskovalka na centru za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ. FOTO: Robert Balen

Danes marsikatero stanje imenujemo depresivno. Kdaj pa zares govorimo o poporodni depresiji, kako se depresija in tesnobnost kažeta?

Natančnejši izraz bi bil obporodna depresija, kajti vemo, da se lahko pojavi že v nosečnosti. Nosečnico oziroma mamo prevevajo nemoč, potrtost, žalost, obup, hudi občutki krivde, nesposobnosti, manjvrednosti. Slabo se počuti in je povsem brez energije, zelo je utrujena, nima volje do življenja. Je nezadovoljna, ne uživa v stvareh, ki jih ima sicer rada. Veliko joka, počuti se osamljeno. Je nemirna, težko se zbere, pozablja bolj kot navadno, je zelo neodločna. Otrok je ne zanima ali pa je preveč zaskrbljena zanj. Zdi se ji, da ne bo zmogla, da bo znorela. Slabo spi ali se zelo zgodaj zbuja, ne glede na otrokov ritem spanja. Spolnost je ne zanima. Nima teka ali pa se ta zelo poveča.

Tesnobo prepoznamo po tem, da žensko kar naprej nekaj skrbi, mučijo jo strahovi, ima napade panike. Doživlja izredno neprijetne telesne občutke, na primer mravljinčenje v rokah in nogah, oteženo dihanje, pospešen in nereden srčni utrip, za katere pa na skrbnem zdravniškem pregledu ne najdejo telesnega vzroka.

Če opisani znaki trajajo dva tedna ali več oziroma so našteti občutki zelo močni, svetujemo, da ženska poišče pomoč.

Poporodno depresijo lahko doživijo tudi moški, očetje. Kolikšen delež se jih spopada z njo?

Po raziskavah eden od desetih moških izkuša depresijo v času pričakovanja otroka ali po njegovem rojstvu. K temu prispeva več dejavnikov: pomanjkanje čustvene podpore, stres, povezan s spremembami v odnosu, pomanjkanje spanja, izguba, žalovanje, težave pri prilagajanju na starševstvo. Pa tudi nove odgovornosti, povezane z njim, obremenjujoča porodna izkušnja, občutek, da ni kompetenten, slaba samopodoba.

Kako jo prepoznati?

Pri očetih se depresija izraža kot utrujenost z neopredeljivimi bolečinami, glavoboli, kot razdražljivost, tesnoba, jeza, upad libida in s spremembami teka. Pa tudi z občutki preobremenjenosti, nezmožnostjo nadzora, manjšo zmožnostjo spoprijemanja s situacijo in nalogami, nagnjenostjo k tveganemu vedenju, spremembami spanca, nespečnostjo, občutki osamljenosti, nepovezanosti s partnerko, prijatelji, družino. Prav tako se depresija lahko kaže s povečanim posvečanjem službenemu delu, da bi se moški izognil družinskemu življenju, ali pa povečano rabo alkohola ali prepovedanih drog.

Koliko je ozaveščanja, kar zadeva moške?

Moški so v primerjavi z ženskami v tem obdobju veliko manj v stiku z zdravstvenimi strokovnjaki, ki so pozorni tudi na duševno zdravje ženske. A ne smemo zanemariti počutja moškega, kajti depresivnost in tesnoba vplivata na njegovo zdravje, odnos z otrokom, partnerko. Svetujemo, da se pogovori s partnerko ali z nekom, ki mu zaupa.

Postati starš je ena največjih življenjskih prelomnic – prinaša radost, a tudi neštete izzive. Medtem ko se veliko govori o skrbi za novorojenčka, pogosto pozabljamo na dobrobit staršev. Koliko se zares zavedamo duševnih stisk, s katerimi se soočajo mame in očetje?

V Delovem intervjuju z dr. Zalka Drglin (NA TEJ POVEZAVI) preberite še:

  • Kako prepoznati znake poporodne depresije in kdaj poiskati pomoč.
  • Zakaj se stiske pojavljajo tudi pri očetih in kako jih nasloviti.
  • Kako lahko družbena omrežja in idealizirane podobe starševstva povečajo občutek krivde.
  • Kako pomembna je vloga partnerja, družine in prijateljev pri podpori mladih staršev.

Preberite še:

V prodaji