Oton Zupančič

Leta 1878 se je v Vinici v Beli krajini rodil pesnik, dramatik, prevajalec. Študija zgodovine in zemljepisa ni dokončal: opravil je služenje vojaškega roka in odpotoval na tuje, živel je tako v Parizu kot tudi na Dunaju. Med drugim se je preživljal kot vzgojitelj pri aristokratski rodbini. Ob vrnitvi v domovino se je preživljal s prevajanje, potem pa je postal dramaturg v ljubljanskem gledališču, po Aškerčevi smrti pa mestni arhivar. Od leta 1920 naprej je bil dramaturg Slovenskega narodnega gledališča v ljubljanski Drami in kasneje postal njegov upravnik, nato je prevzel predsedstvo Društva slovenskih književnikov; bil je tudi med ustanovitelji slovenskega PEN, bil je imenovan tudi med prve člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po koncu druge svetovne vojne je sodeloval v javnem in političnem življenju, bil je poslanec ljudske skupščine LRS inpredsednik Slovenske matice. Med največje pesniške zbirke Otona Župančiča štejemo Čašo opojnosti, Pisanice, Lahkih nog naokrog in Ciciban, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec, predvsem Shakespeara in Moliera.