Nobelova nagrajenca za mir opozarjata na nasilje nad ženskami

Ginekolog Denis Mukwege je leta 1999 v prestolnici kongovske province Južni Kivu ustanovil bolnišnico Panzi, v kateri so do danes pomagali že okoli 50.000 žrtvam spolnega nasilja. Mukwege je eden od redkih zdravnikov na vzhodu države, ki lahko izvaja rekonstrukcijske operacije žensk, ki so v nasilju utrpele poškodbe. Zaradi njegovega dela je bilo že večkrat ogroženo tudi njegovo življenje, pred nekaj leti je preživel poskus atentata.

Muradova se je rodila leta 1993 v vasi Kočo na severu Iraka, kamor so avgusta 2014 vdrli pripadniki skrajne skupine Islamska država in jo skupaj z več dekleti ugrabili. Odpeljali so jo v Mosul, kjer je bila žrtev posilstev, mučenja in nasilja. Tako kot številna druga dekleta so jo prisilno poročili s pripadnikom Islamske države. Po treh mesecih v ujetništvu ji je uspelo pobegniti, s ponarejenimi dokumenti je odšla v iraški Kurdistan, kjer se je v begunskih taboriščih pridružila razseljenim jazidom. Tam je izvedela, da so skrajneži ubili šest njenih bratov in mater. Ob pomoči organizacije, ki pomaga jazidom, se je nato pridružila svoji sestri v Nemčiji, kjer zdaj živi in vztrajno opozarja na dogajanje v Iraku, 3000 jazidk, ki so jih ugrabili skrajneži, namreč še vedno pogrešajo.

Zgodba Nadie Murad je izšla tudi v knjigi, v slovenskem prevodu nosi naslov Zadnje dekle. Knjigo lahko dobite tudi ob nakupu aktualne Oneplus.