Neron

Leta 37 se je rodil Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, znan kot Neron. Bil je četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije, imperiju je vladal med letoma 54 in 68. Cesar je postal pri komaj 17 letih, njegova mladost in neizkušenost pa sta bili krivi za številne krize med njegovo vladavino. Krizam v provincah se je leta 64 pridružil še strahoten požar v Rimu, za katerega so mnogi obtoževali kar cesarja samega. Neron se je po požaru zavzel za pomoč ljudstvu in prenovo mesta, a je velikanski del ozemlja namenil Zlati palači, ki spada med najpomembnejše arhitekturne dosežke zgodnjega cesarskega obdobja. Leta 68 po številnih Neronovih sporih z aristokracijo je senat razglasil cesarja za državnega sovražnika, Neron pa je pobegnil in storil samomor. Cesar se je v zgodovino zapisal kot tiran, ki je ljubil ekstravaganco in spletkarjenje, antični zgodovinarji pa mu med drugim pripisujejo, da je umoril svojo mater, polbrata in dve ženi, na svojem vrtu pa naj bi sežigal kristjane.