Tako pravijo strokovnjaki v reviji Science, bi lahko človek živel še dlje kakor do 122. leta, kolikor je dosegla Francozinja Jeanne Calmant, ki je umrla 1997.

Italijanski znanstveniki so namreč opravili študijo na starostnikih, kar 3800 jih je sodelovalo, ki so ugotovili, da se tveganja za smrt po 105. letu začnejo celo zmanjševati. Se vam zdi nesmiselno? Berite naprej. Resda smo v jeseni življenja dovzetnejši za obolenja in poškodbe, toda nova spoznanja kažejo, da je v ekstremni starosti tveganja vse manj. »Saj ne da bi kipeli od energije, toda statistika kaže, da se nekje po 105. letu tveganja umirijo,« je pritrdil eden od soavtorjev študije Kenneth Wachter s kalifornijskega Berkeleyja.



Razlog morda tiči v čedalje boljši zdravstveni oskrbi in negi starostnikov, stoletnikov in superstoletnikov, domnevajo znanstveniki, res pa je, da je podoben trend staranja in obolevanja opaziti tudi pri nekaterih živalskih vrstah, zato bodo potrebne še številne raziskave. Če bi odkrili čudežni recept za preživetje po 105. letu, bi lahko pomagali tudi obolelim okoli 80. ali 90. leta. in jim omogočili kakovostnejši vsakdanjik, ugibajo znanstveniki, ki so za zdaj prepričani le o enem: zagotovo še nismo dosegli zgornjega življenjskega praga.



Človeška življenjska doba se sicer podaljšuje vse od 19. stoletja, v zadnjih desetletjih pa se je rast nekoliko upočasnila. Zdajšnji najstarejši ljudje živijo nekje do 115. leta, a to nikakor ni dokončna meja, so prepričani strokovnjaki.