»Čedalje bolj sem alergična na besede, da je pes zelo hvaležen. Ali mucek, sploh tisti iz groznih razmer, ki ga posvojiš. To ni res! Tudi pes ne pozna termina hvaležnost niti teh občutkov. Gre za žival. Pa to ne pomeni, da je nimam rada, prav nasprotno!« 

Istega dne, ko je zavetišče Horjul vzelo v svojo zaščito malo morje psičkov, so sprejeli še psico s tremi mladiči in pet drugih psov. »Šlo je za res ekstremne razmere in dokazali smo, da je naša ekipa z veliko truda sposobna poskrbeti za živali tudi tedaj,« se s ponosom spominja Polona Samec, ki v zavetišču dela in živi s svojo družino. Lani so na območju 13 občin od Sežane do Kamnika, kolikor jih pokrivajo, vsega skupaj oskrbeli 179 psov in 577 mačk. Po zadnjih podatkih je pri njih še vedno 12 psov in 39 mačk.


Ekstremni slovenski lastniki
Svojih horjulčkov, kot posrečeno imenujejo živali v zavetišču, ne dajo vsakomur; prej se dobro prepričajo, kakšen je bodoči lastnik oziroma lastnica. Hišni ljubljenček je del družine, a ne sme biti nadomestek za partnerja ali otročka, opozarja Samčeva. Po njenih besedah bi nam živali, če bi znale govoriti, naprej povedale, da jih ne smemo enačiti s človekom, saj jim s tem mnogokrat škodujemo. Kot opaža, smo Slovenci kot lastniki živali ekstremni tako v njihovi oskrbi kot neoskrbi. Sama je lastnica petih domačih živali – štirih mačjih dam in štirinajstletnega kužka z imenom Moro, ki ga je posvojila leta 2006, ko mu je nekdo brutalno odrezal smrček in uho.

Pokličite 112!
Njen cilj v prihodnje so prazna zavetišča oziroma le toliko prebivalcev, kolikor je zanje na razpolago novih odgovornih domov, pravi: »Težim k temu, da zapuščenih in kakor koli zlorabljenih živali pri nas ne bi bilo več. Nekatere skandinavske države so dokaz, da je to mogoče doseči. Čaka nas še veliko dela.« Želi si, da bi bilo med ljudmi več t. i. zdravega kmečkega razuma. Vsem, ki ne vedo, kako se najlaže odzvati, ko najdejo poškodovano, zapuščeno ali izgubljeno žival, jedrnato svetuje: Preprosto pokličite 112! 


UTEMELJITEV ŽIRIJE
Skrb za živali je skrb za živa bitja v naši okolici. Skrb za dobrobit drugih živih bitij pa v sebi nosi sporočilo, da nam ne sme biti vseeno za nikogar – ne za živali ne za ljudi.