O tem, kako se je začela zgodba o čaju, krožijo različne pripovedi. Ena izmed njih govori o kitajskem cesarju iz 3. tisočletja pred našim štetjem, ki je bil obseden s čistočo. Vodo si je zato nenehno prekuhaval in nekoč mu je veter v kotliček prinesel čajne lističe. Tekočina se je obarvala zlatorumeno, iz kotlička pa je prijetno zadišalo. Aromatično odkritje so si sprva prisvojili višji sloji in duhovništvo, pozneje pa je postalo dostopno tudi množicam in zacvetela je trgovina s čajem. Iz Kitajske je najprej potoval v druge dele Azije, v Evropi pa so se z njim prvi srečali Nizozemci v 17. stoletju.
Pot v Evropo in naprej
Prva pošiljka je iz Japonske v Amsterdam prispela preko otoka Java. Nizozemska je staro celino s čajem zalagala kar petdeset let, vse dokler niso z ustanovitvijo East India Company monopola prevzeli Britanci. Po tem, ko so britanski priseljenci konec 17. stoletja čaj pripeljali še v Ameriko in je ta tudi tam postal zelo priljubljen, pa sta državi postali trgovski tekmici. Britanci so se na primer znašli tako, da so gradili ogromne ladje, namenjene večjim količinam tovora, ki so dosegale višje hitrosti. Pot do območij, bogatih s čajem, je dodatno olajšala še izgradnja Sueškega prekopa.
Kultura pitja čaja
Vemo, da je na Japonskem čaj povezan z obredi iz zen budizma – iz tega so naredili pravo umetnost; v Indiji na primer vanj vmešajo začimbe, na Bližnjem vzhodu pa ga močno sladkajo. Na britanskem dvoru so med vladavino Karla II. uvedli t. i. čas za čaj, poznan kot znameniti »afternoon tea« ob petih, kjer na mizo poleg ličnega čajnega servisa in svežega mleka postavijo še pecivo in kolače. Čajanke oziroma »tea parties« so postale hit tudi v ZDA, kjer so kasneje iznašli še ledeni čaj; v Rusiji ga pripravijo v samovarju, pijejo ga močnega in grenkega, s sladkorjem ali žličko marmelade, na Škotskem pa s smetano in viskijem.
Zdravje v skodelici
Čajevec je drevo, ki zraste tudi do 15 metrov visoko. Za to potrebuje veliko vlage in padavin. Prve čajne liste je moč obrati šele tri do pet let po zasaditvi potaknjencev. Obira se jih ročno, najboljši čaj pa je tisti iz vršičkov, tj. zgornjih dveh najmlajših listov in listnega popka. Vsebuje več kot 400 sestavin (npr. čreslovine, kofein, rudnine, antioksidante) – ob predelavi se jih del spremeni, del pa ne –, ki skupaj ugodno učinkujejo na naše zdravje (srce, odpornost, dobre vrednosti holesterola, videz kože, raven energije, zobje …).
Pravila za pripravo
Za predelan čaj velja pravilo, da je znana znamka zagotovilo za kakovost. Za pripravo uporabimo vodo iz pipe; če je močno klorirana, jo par minut prekuhavamo. Čajnik splaknemo z vročo vodo. Večji odmerek čaja bo poskrbel za boljši, močnejši okus. Temperatura vode in dolžina namakanja čaja v njej sta odvisni od njegove vrste. Tudi postrežemo ga lahko različno (brez dodatkov, s sladkorjem, smetano, z mlekom, limono …). Hraniti ga je treba na varnem pred vlago, toploto in drugimi aromami, da se jih ne navzame.
Iz »raztresenega tovora« do čajne vrečke
Ponuditi čaj na trgu kot izdelek z blagovno znamko je bila inovativna ideja podjetja, ki ga danes poznamo po imenu Teekanne (nem. čajnik) in ima že več kot 125-letno tradicijo. Njihovi strokovnjaki potujejo po svetu, kjer zbirajo sestavine za svoje kreacije. Ob vrnitvi v Nemčijo jih laboratorijsko preučijo, nato pa z mešanjem okusov in s pomočjo najsodobnejše tehnologije ustvarijo čaje, ki jih najdemo na trgovskih policah. Prav njihov je tudi izum dvoprekatne čajne vrečke, ki so jo patentirali leta 1949 in je nastala iz Teebombe (»čajna bombica«), s katero so v času 1. svetovne vojne vojake oskrbovali s čajem. Mojstrstvo mešanja čaja so tako združili z namembnostjo in tako so dvoprekatne čajne vrečke zdaj v uporabi širom planeta.
