Ko se pogovarjam z vrstniki, starimi malo čez 30 let, opažam, da večina ob omembi pokojnine reče, da je mi tako ali tako ne bomo več imeli ali pa bo res minimalna, zato nima smisla razmišljati o tem. Zakaj menijo tako?
Res je, strinjam se z vami. To je pokazala tudi naša kvalitativna analiza. Večina vključenih v raziskavo o pokojnini ne razmišlja, saj se jim zdi upokojitev nekaj zelo oddaljenega. Prav tako nimajo občutka, da lahko na višino svoje pokojnine sploh vplivajo, in so prepričani, da se bo sistem do njihove upokojitve še velikokrat spremenil, zato se jim »ne splača« razmišljati o njej prezgodaj, »dokler niso tam«. K takšnemu razmišljanju so najverjetneje prispevale tako številne spremembe pokojninske zakonodaje v zadnjih desetletjih kot tudi slabo poznavanje našega dokaj zapletenega pokojninskega sistema. V anketi, ki jo je ministrstvo izvedlo na začetku projekta, je namreč več kot polovica anketiranih odgovorila, da slabo pozna pokojninski sistem, da se jim zdi preveč zapleten in zato težko razumljiv. Ravno zato smo se lotili projekta Moje delo.Moja pokojnina, s katerim želimo vsaj malo prispevati k njegovi večji razumljivosti in jasnosti ter spodbuditi tudi mlajše generacije, da začnejo razmišljati o tem. Ne glede na morebitne spremembe pokojninskega sistema v prihodnje je pomembno vedeti, kateri dejavniki, povezani z našimi odločitvami, vplivajo na višino pokojnin.
Za nas ženske je še posebno pomembno, da smo seznanjene s tem, kako odločitve o delu s skrajšanim delovnim časom ali začasni prekinitvi zaposlitve zaradi nege in varstva otroka ali starejše osebe vplivajo na višino pokojnine, saj še vedno prevzemamo večino tovrstnih obveznosti.
Na portalu projekta pišete o pokojninski vrzeli med moškimi in ženskami. »Upokojenke v Sloveniji dobijo 82,2 centa za vsak evro, ki ga dobijo upokojenci,« navajate. Kaj ženska lahko stori, da bo njena pokojnina višja?
Pokojninska vrzel je posledica vseh neenakosti, s katerimi se ženske srečujejo v življenju, kot tudi posledica socialnih politik in pokojninskih sistemov. Zato je potrebno ukrepanje na različnih ravneh. Kaj lahko naredimo same? Lahko se za začetek vprašamo, kako bodo nekatere naše odločitve, ki jih sprejemamo v aktivni dobi, vplivale na višino naše pokojnine. Seveda vse ženske nimajo možnosti izbire, tega se zavedamo. Toda na ravni posameznika oziroma posameznice je pomembno poznavanje pokojninskega sistema in zavedanje vpliva, ki ga imajo odločitve in možnosti na trgu dela na pokojnino.
Za nas ženske je še posebno pomembno, da smo seznanjene s tem, kako odločitve o delu s skrajšanim delovnim časom ali začasni prekinitvi zaposlitve zaradi nege in varstva otroka ali starejše osebe vplivajo na višino pokojnine, saj še vedno prevzemamo večino tovrstnih obveznosti. Pomembno je tudi vedeti, da je ob uveljavitvi pravice do predčasne pokojnine ta zmanjšana za tako imenovane maluse in da je zmanjšanje trajno ter da si lahko s podaljšanjem delovne aktivnosti po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, če nam delodajalec ne odpove pogodbe o zaposlitvi, povišamo odmerni odstotek oziroma pokojnino.
»V Sloveniji so pokojnine moških od ženskih višje za 17,8 odstotka. Preračunano to pomeni, da upokojenke od 27. oktobra do konca leta ne prejemajo več dohodka,« pišete. Koliko so se te številke spreminjale v zadnjih desetletjih in kaj pričakujete za prihodnost?
Podatki kažejo, da se pokojninska vrzel med spoloma zmanjšuje. Po podatkih Eurostata je med ženskami in moškimi, starimi 65 let in več, leta 2011 znašala 27,8 odstotka, leta 2018 17,8 odstotka in po zadnjih podatkih za leto 2019 16,4. Razlog za to je predvsem dotok novih upokojencev in upokojenk. Ženske, ki se upokojujejo danes, so imele drugačne možnosti za zaposlitev, kariero, usklajevanje zasebnega in družinskega življenja kot tiste pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Spremenila se je tudi pokojninska zakonodaja. Če poenostavim: prej so se bistveno prej upokojile od moških, imele krajšo pokojninsko dobo, kar je precej vplivalo na to, da so imele v povprečju nižje pokojnine od moških. Izenačitev upokojitvene starosti in delovne dobe sta pozitivno vplivala na zmanjšanje vrzeli, prav tako je bil pomemben začasni uravnalni mehanizem višji odmerni odstotek za ženske. S spremembo pokojninske zakonodaje v letu 2020 se odmerni odstotek za ženske in moške postopno izenačuje, vendar pa bo morebitno povečevanje vrzeli zagotovo nekoliko ublažil dodaten odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke v prvem letu starosti, ki jo bodo najverjetneje v večini uveljavile ženske.
»Ker je pokojninska vrzel rezultat vseh v karieri nakopičenih neenakosti in diskriminacije žensk, je nujno, da vsi – tako ženske same kot delodajalci in institucije – sprejemamo ukrepe, ki te neenakosti odpravljajo in stremijo k ničelni pokojninski vrzeli,« tudi pišete. Kakšne izkušnje imate z delodajalci?
Delodajalci so pomemben člen v verigi odpravljanja pokojninske vrzeli. S svojimi organizacijskimi politikami zaposlovanja, napredovanja, enakega obravnavanja in omogočanja usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja lahko prispevajo k zmanjševanju vrzeli. Pomembno je, da so spodbudni in moškim ne preprečujejo izrabe starševskih dopustov, dopusta za nego bolnega otroka ali odsotnosti zaradi skrbi za ostarele starše ter da so pozorni na nediskriminatorno obravnavo. Mnogo delodajalcev je pridobilo certifikat družini prijazno podjetje in sprejelo ukrepe za lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, kar je zelo pozitivno. Evropska komisija si zdaj prizadeva za spodbujanje zagotavljanja pregledne politike plač v podjetjih in enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti. Slovenija te politike podpira.
Čeprav so mlajše generacije moških bolj vključene v skrbstvene obveznosti in gospodinjska opravila kot prejšnje, ženske poleg plačanega dela v povprečju še vedno opravijo večino neplačanega dela – ne samo pri nas, tudi v drugih evropskih državah. To velja že v »normalnih« okoliščinah, v kriznih pa še posebno.
Ženske imajo nižje pokojnine tudi zato, ker opravijo več neplačanega dela in so pogosteje odsotne z dela zaradi nege bolnih družinskih članov. Med epidemijo je nanje padlo še breme šolanja otrok. Ali lahko, če bo epidemija trajala še nekaj časa, vpliva tudi na pokojnine?
Čeprav so mlajše generacije moških bolj vključene v skrbstvene obveznosti in gospodinjska opravila kot prejšnje, ženske poleg plačanega dela v povprečju še vedno opravijo večino neplačanega dela – ne samo pri nas, tudi v drugih evropskih državah. To velja že v »normalnih« okoliščinah, v kriznih pa še posebno, kar je pokazala tudi najnovejša Eurofondova raziskava o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja v času prvega vala epidemiije. Med epidemijo so se te obveznosti in obremenitve še povečale, zlasti ženskam, saj je treba poleg službenih obveznosti bolj kot v »normalnih razmerah« poskrbeti za prehrano, varstvo in pomoč pri izobraževanju otrok na domu ter za ostarele starše in tako naprej. Še posebno težko je enostarševskim družinam. Vsaka kriza, ki poveča brezposelnost, vpliva tudi na pokojnine, zato so še kako pomembni ukrepi, ki jih sprejema vlada, kot so pomoč podjetjem, zaposlenim, samozaposlenim, družinam in staršem.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: