Maščevanje je prvinski odziv na močno stisko, ki jo prevarani doživlja in hoče vrniti enako močno bolečino nazaj tudi tako, da na vrat na nos razdre odnos in družino ali še sam zanalašč prevara.

Tukaj je govora o parih, za katere naj bi veljalo, da so v monogamni, zvesti zvezi. Sicer je res, da nobeden od parov ni eksplicitno sklenil dogovor o ekskluzivnosti, saj naj bi bilo to samoumevno. Vseeno vam predlagam, da se ob priliki s svojim partnerjem pogovorite, ali oba soglašata, da si bosta zvesta. Namreč, so tudi pari, ki imajo dogovor glede tako imenovane odprte zveze, v kateri sta si recimo temu čustveno zvesta, lahko pa seksata z drugimi ljudmi. Vse, kar se dogaja med dvema različnima posameznikoma, priporočam, da se dogovorita, kakšna so pravila partnerske igre.

Na drugi strani bolečine imamo včasih tudi partnerje, ki so varali, a jih je občutek krivde in slabe vesti tako mučil, da so si rajši olajšali vest in so svojo nezvestobo priznali partnerju, kot da bi še naprej živeli v laži in pri tem tvegali razpad vsega. Ljudje smo različni in se tudi različno odzivamo na stresne čustvene dražljaje.

Jaz, ljubica

Pride gospa v sredini štiridesetih, zelo čedna in fit, z dobro plačano službo, ločena in z najstniškim sinom, ki je rajši z očetom kot z njo, a jo vseeno pride občasno obiskat. Je ljubica mlajšemu poročenemu moškemu, ki ima dva otroka v osnovni šoli. Ta skrivna zveza traja že dve leti in ves čas njunega skrivanja ji ljubimec zagotavlja, da z ženo nima nič, da ne spita več skupaj, da pa žene ne bo zapustil, ker mu je zelo pomembno mnenje drugih in želi navzven dajati vtis, kako srečna in urejena družinica so. Obenem si je prisegel, da svojih otrok nikoli ne bo zapustil, tako kot je njega oče, ko je bil otrok in je odraščal ob posesivni in čustveno neodzivni mami.



Nekaj časa je naša gospa prenašala svojo vlogo skrivne ljubice, sčasoma pa ji to ni več zadoščalo in je želela, da bi se on ločil ter začel živeti z njo. Vedno bolj je pritiskala nanj, ga prosjačila in moledovala, da bi njo postavil na prvo mesto namesto žene. Vsakič znova ji je razložil, da tega ne more narediti, ker ne bo razdiral družine, poleg tega je žena njegova sodelavka in solastnica v njunem zelo uspešnem podjetju in bi ob ločitvi zagotovo zahtevala kar zajeten del premoženja podjetja, ki ga je sicer ustanovil in nekaj let vodil sam. Poleg tega pač ne bo razbil družine.

On se noče ločiti

Oba sta bila odločena, da vztrajata pri svojem, torej on pri tem, da se ne bo ločil in da njo želi kot ljubico, ona je vztrajala, da ga bo zapustila, če se ne bo ločil, a kadar koli sta se sprta razšla, nista mogla dolgo drug brez drugega, saj ju je seksualna energija noro vlekla skupaj. Zavita sta bila v soodvisen čustven odnos. Gospa mi pove, da ga noro ljubi, a mu tega ne bo nikoli priznala, ker bi tako dokončno kapitulirala sama pred seboj. Kot da je njena ljubezen do ljubimca nekakšna trdnjava, do katere mu sicer pusti svoje telo in del čustev, a se ne preda v popolnosti, kot čuti globoko v srcu.

Ko žena izve

Žena je seveda izvedela za dvojno življenje moža. Bilo ji je nenavadno, da res že nekaj mesecev nista bila intimna, da moža pogosto ni bilo domov pozno v noč, četudi na poslovnem urniku ni imel napisanih pomembnih sestankov, pa je malce bolj ostro začela slediti dogajanju. Najela je detektiva in zahtevala dokaze, da jo mož vara. Seveda ji detektiv ni mogel ravno prinesti fotografij para v akciji, a posnetki njunih srečanj v lokalu ali preddverju hotela so bili dovolj zgovorni. Gospa ni takoj znorela, kje pa, pripravljala je teren za lastno zmago, saj se je odločila, da ljubici ne bo pustila prevzema moža. Vse to mi pripoveduje ljubica, saj ji je ljubimec natančno razložil, zakaj se ne more več videvati z njo.



Se bomo malo igrali družino

Žena je moža postavila pred dejstvo, da mu ne bo pustila niti otrok niti firme, da sicer gre lahko z ljubico in si uniči ugled družine in firme, a da bo potem za kazen vse prepustil njej, v kar mož seveda ni privolil. Ni zmogel misli, da ne bi vsak dan videval otrok in da bi mu poslovnega »otroka«, torej podjetje, prevzela žena. Z ženo se je dogovoril, da ostaneta skupaj in da še naprej igrata srečno družino, vendar se bo on odrekel ljubici. S tem se naša gospa ne more sprijazniti. Obtičala je v nemočni jezi, razočaranju in globoki žalosti, da je ostala brez svoje ljubezni.

Priznala je tudi, da jo boli dejstvo, da ni zmagala. Tekmovala je za moškega s ciljem, da premaga ženo, a ji to ni uspelo in posledično sta trpela tudi njen ego in ženskost. Kar nekaj časa je razmišljala, kako bi se mu maščevala, a sva skozi trdo delo prišli do sklepa, da se maščevanje nikoli ne izplača in da bo potrebno pustiti času čas, da zaceli številne rane, ki niso zgolj posledica izgubljene bitke z ženo.

Brez obsojanja, prosim

Takole življenje piše res nenavadne zgodbe. Vsaka je unikatna in v vsaki lahko najdemo paleto različnih čustvenih stanj, ki jih doživljajo akterji. Nikakor ni na mestu obsojanje ali da sodimo drugim ljudem in ne vemo, kaj se v resnici skriva v ozadju vsake od teh dram. Vsak od nas je unikatna osebnost, ki ima sebi lastne programe in vizije, kakšen naj bi bil partnerski odnos. Verjamem, da smo vsi že bili v stanju, ko nas je srček bolel in smo bili nemočni pred odločitvami drugih ljudi, a na to, kako se bo odločala druga oseba, nimamo direktnega vpliva. S tem se je težko sprijazniti. A to je dejstvo.