Znanstvene raziskave že desetletja opozarjajo na pomen varovanja zdravja in z njim srca s pravilno izbiro hrane. Za začetek je treba nujno zmanjšati količine maščob v prehrani. Izogibati se moramo maslu, olju in margarini, uživati mleko in mlečne izdelke z manjšo vsebnostjo maščob. Jemo lahko manjše porcije pustega mesa, pri perutnini vselej odstranimo kožo. Namesto ocvrtih jedi strokovnjaki svetujejo kuhano, dušeno in pečeno hrano. Pri pripravi obrokov moramo biti čim bolj skopi s soljo. Nadomestimo jo lahko s poprom, kisom ali limonovim sokom. Če se soli res ne moremo odpovedati, je vnos natrija v telo nujno uravnotežiti s kalijem. Zaužijemo ga s svežo zelenjavo in sadjem. Če je le mogoče, se moramo izogniti tudi uživanju konzervirane in hitro pripravljene hrane. Na »črnem seznamu« so tudi vse sladkarije.

»Kar je dobro za vaše srce, je dobro za vaše možgane in je dobro za vas v celoti,« je prepričan priznani ameriški kardiolog in znanstvenik Arthur Agatston. Za zdravo srce priporoča živila, iz katerih lahko – posebno poleti – pripravimo sveže obroke, kot so divji losos, sardine, jetra, orehi, mandlji, semena chia, ovseni kosmiči, borovnice, črna kava, rdeče vino, zeleni čaj, sojino mleko, temna čokolada, rozine, brokoli, ohrovt, cvetača, sladki krompir, polnovredna žita, jabolka, pomaranče, rožnata grenivka, avokado, olivno olje. 



Uživajmo več vlaknin

Vlaknine so izjemno pomembne, čeprav organizmu ne dajejo energije. Neugoden vpliv uživanja hrane z malo vlaknin je namreč povezan z razvojem številnih bolezni, med njimi tudi srčno-žilnih. Nastanek ateroskleroze z vsemi usodnimi posledicami pospešuje prehrana, bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami in veliko holesterola. Za zdravo ravnovesje je sicer pomembno nadzorovati in omejevati količino vseh zaužitih maščob, posebna pozornost pa naj bi veljala ločevanju med nasičenimi in nenasičenimi. Za optimalno delovanje organizma naj zadnje zavzemajo 20 odstotkov kaloričnih potreb v dnevni prehrani, saj znižujejo holesterol LDL v krvi in tako varujejo pred aterosklerozo. Živila, ki vsebujejo veliko vlaknin:

polnozrnati kruh, ajdova kaša, ješprenj, prosena kaša, rženi kosmiči, orehi, lešniki, mandlji, ajdova moka, koruzni zdrob, testenine iz polnozrnate moke, rjavi riž, bob, fižol, leča, suh grah, čičerka, soja v zrnju, sveža zelenjava vseh vrst, predvsem pa cvetača, vse vrste zelja in ohrovta, grah, zelena in rumena koleraba, korenje, paprika, rdeča pesa, por, čebula, stročji fižol, špinača in blitva ter surovo in neolupljeno sadje, predvsem jagodičje vseh vrst.



Najboljša pijača je voda

Najbolj učinkovit mehanizem oddajanja toplote je znojenje, tedaj iz kože izpareva voda. Dokler je dotok krvi do kože primeren, se notranjost telesa lahko ohlaja. Če potenje ni zadostno in je pretok krvi do zunanje površine zmanjšan, se odvečne nastajajoče toplote ne bomo mogli znebiti. Zaradi dehidracije se manj znojimo, telo pa zadržuje kri v notranjih organih, da ostane krvni tlak nespremenjen, zato je je v koži manj. Čim bolj vlažno je vreme, manj toplote odda telo z znojenjem, zato pijmo čim pogosteje oziroma dovolj. Najprimernejša je voda ali nesladkan blag zeliščni čaj. Z znojenjem se resda izločajo sol in druge mineralne snovi, vendar jih je le redko treba nadomestiti. Izgubljene elektrolite lahko pridobimo z uživanjem mineralne vode. Kozarec na dan zadošča, a preden jo popijemo, naj nekaj časa stoji v kozarcu, da se izloči ogljikov dioksid. Izogibajmo pa se kofeinskih napitkov. Delujejo namreč diuretično in dokazano podaljšujejo čas, ki ga potrebujemo, da zaspimo. Kofein upočasni tudi presnovo, saj ostane v telesu do petnajst ur. Tudi alkoholnim pijačam se izognimo, saj prav tako zmanjšujejo količino vode v telesu.


Koristni namigi

∙ Srcu in ožilju pomagajo redni in ne preobilni obroki.

∙ Pri povečani teži je priporočljiva shujševalna dieta, da bi čim hitreje pridobili normalno težo, ki razbremeni srčno mišico.

∙ Hrana, ki povzroči slabo prebavo in napihnjenost trebuha, obremenjuje srce, zato mora vsebovati manj maščob, holesterola in predvsem manj soli: od dva do tri grame oziroma največ šest na dan.

∙ Predpisana količina raznovrstne zelenjave in sadja daje organizmu in srcu dovolj zaščitnih vitaminov, mineralov in antioksidantov.