Znanstveniki odkrili presenetljiv vpliv glasbe na črevesne bakterije

Ljudje se veliko ukvarjamo s tem, kaj in kako jemo (hitro, počasi, malo, veliko), redkeje pa pomislimo na okoliščine, ki spremljajo naše obroke. Si med kosilom ali večerjo radi prižgete glasbo ali prisegate na tišino?

Če se vam je to vprašanje doslej zdelo trivialno, vas bo morda presenetilo dejstvo, da imajo določene zvrsti glasbe pozitiven učinek na prebavo in celo moč, da zmanjšajo količino patogenov v črevesju in tako preprečijo zastrupitev s hrano.

Se sliši za lase privlečeno? Nikakor ne, pravijo znanstveniki, pravzaprav obstaja že kar nekaj raziskav, ki so potrdile tovrstne rezultate. 

Glasba stimulira človeka, pa tudi bakterije

Glasba se v terapevtske namene za pomirjanje duha uporablja že od pamtiveka, za Psychology Today piše ameriški znanstvenik in avtor Scott C. Anderson, ki pove, da sta v antiki Aristotel in Sokrat trdila, da lahko glasba vpliva na razpoloženje človeka.

Mnogo prej, preden smo začeli obiskovati psihiatre, so si ljudje dušo lajšali s petjem in igranjem inštrumentov, do pomembnejših znanstvenih prebojev pa je, kot pravi Anderson, prišlo v začetku 19. stoletja, saj je takrat psihiater Benjamin Rush glasbo začel uporabljati za zdravljenje telesnih in duševnih bolezni. 

PREBERITE ŠE -> Zdrave debelosti ni (in revolucionarni pristop pri zdravljenju)

Danes je zdravljenje z glasbeno terapijo v psihiatriji povsem uveljavljeno, ogromno znanstvenih raziskav pa je tudi že dokazalo, da glasba vpliva na biokemijo naših možganov (sprošča dopamin in zavira stresni hormon kortizol), zaradi česar je postala uporabna pri lajšanju številnih zdravstvenih stanj, vključno z demenco, možgansko kapjo, avtizmom, depresijo, tesnobo in bolečino. 

A to še zdaleč ni vse! Ker vemo, da so možgani povezani s črevesjem, je znanstvenike na Kitajskem zanimalo, ali ima glasba nemara vpliv tudi na prebavo. Začeli so študije na živalih, natančneje na miših in ugotovili, da predvajanje glasbe, medtem ko živali jedo, v mišjih prebavilih poviša število ugodnih bakterij, kot so Lactobacillius, in zmanjša število patogenih bakterij.

Še več, ker večje število bakterij Lactobacillius povzroči povišano kislost črevesja, je to pri miših celo zavrlo okužbe z izredno nevarno Salmonello. 

V eni izmed študij so rezultate mišje črevesne flore po predvajanju klasične glasbe primerjali tudi z rezultati mišje črevesne flore po predvajanju »belega šuma« (to je posebna vrsta neprekinjenega prijetnega zvočnega signala, ki se uporablja za prikrivanje zvokov v ozadju) in prišli do presenetljivega zaključka: medtem ko je klasična glasba ugodno vplivala na dobre črevesne bakterije, se je beli šum zanje izkazal kot škodljiv. 

Pomemben podatek pri vsem skupaj je, katero glasbo so znanstveniki predvajali mišim. V vseh primerih je šlo za klasično zvrst, natančneje za Mozartova Kvartet za flavto v D-duru in Sonato za dva klavirja v D-duru. 

Naj ne bo obedovanje ob glasbi rezervirano samo za takrat, ko se odpravite v fino restavracijo. Zdaj, ko poznate njene učinke, si jo ob obrokih prižgite tudi doma. Foto: Shutterstock

A čemu Mozart? 

Kot pravi Anderson, izbira glasbenih del Wolfganga Amadeusa Mozarta ni naključna. Znanstveniki so namreč že pred desetletji začeli proučevati pozitivne učinke njegove glasbe na žive organizme.

Študija iz 90. let prejšnjega stoletja je denimo ugotovila, da Mozartova glasba izboljšuje določene sposobnosti prostorskega sklepanja, kar so poimenovali »Mozartov učinek«, in za katerega so začeli trditi, da izboljšuje spomin in povečuje inteligenčni količnik (celo dojenčkov v maternici). 

»Na podlagi teh pretiravanj je bilo ustvarjenega veliko denarja,« opozarja Anderson, ki meni, da je študija v 90. letih verjetno zaznala zgolj posledice tega, da so se ljudem med poslušanjem Mozarta prebudila čustva. Čustvena vzburjenost namreč vpliva na človeško pozornost, ta pa seveda vpliva na boljše rezultate pri reševanju inteligenčnih testov. 

Kot pravi Anderson, torej ni zadostnih dokazov, da bi nas poslušanje Mozartove glasbe delalo pametnejše, so pa zato toliko bolj verodostojni izsledki nedavnih študij, ki pravijo, da Mozartova glasba izboljšuje črevesno floro živali. In ne, ta podatek ni zgolj potešitev neobičajne znanstvene radovednosti, ampak ima lahko velik pozitivni učinek na življenja vseh živih biti na Zemlji. 

PREBERITE ŠE -> Stoletni profesor razkril navade za dolgoživost (sedem ključnih principov)

Heavy metal spodbuja rast nevarnih bakterij 

Predstavljajte si namreč, da lahko odslej naprej črevesna vnetja rejnih živali (npr. goveda) preprečimo oziroma lajšamo s predvajanjem določene glasbe, namesto z antibiotiki.

Ne samo, da bo to cenejše, tudi bolj varno bo za ljudi in okolje, saj se že srečujemo z velikim problemom vse večjo odpornostjo bakterij na antibiotična zdravila. 

Kitajske študije, ki se ukvarjajo z vplivom glasbe na zdravje živali, so doslej ugotovile še, da krave v okolju s prijetno glasbo proizvedejo več mleka in da jim počasna, preprosta in prijetna glasba pomaga pridobiti težo, saj zmanjšuje stres in umirja imunski sistem. 

Povsem nasprotni učinek pa ima hrupna in neprijetna glasba, kot je heavy metal. Kitajski znanstveniki so denimo ugotovili, da so živali po poslušanju te zvrsti začele izgubljati telesno težo, saj so bile bolj pod stresom in čustveno razburjene. Heavy metal pa je negativno vplival tudi na bakterije v črevesju živali. 

Ko že govorimo o heavy metalu, je zanimiva še neka indijska študija, ki je preučevala vpliv glasbe neposredno na mikrobe v laboratoriju. Raziskovalci te študije so ugotovili, da od vseh glasbenih zvrsti ravno heavy metal najbolj stimulira rast patogenih bakterij, kot so stafilokoki in E.coli. 

PREBERITE ŠE -> VIDEO: Neravnovesje v črevesju vzrok za številne bolezni (dr. Teja Klančič in Tereza Poljanič)

Lahko živalske ugotovitve preslikamo na človeka? 

»Doslej še ni bilo zanesljivih študij o glasbi in človeškem črevesnem mikrobiomu,« pravi Anderson, a doda, da upanje vzbuja nedavna manjša španska študija, ki je pod drobnogled vzela, kako poslušanje glasbe vpliva na mikrobe v človeških ustih. 

»Raziskovalci so preučevali starostnike s kognitivnimi motnjami (denimo demenco) in zdrave kontrolne osebe ter ugotovili, da je glasba Mozarta, Vivaldija in Straussa pri obeh skupinah ljudi zmanjšala količino patogenih organizmov v njihovih ustnih votlinah.

To je bilo še posebej očitno pri starostnikih s kognitivnimi motnjami, katerim so se znižale ravni bakterij Veillonella in Porphyromonas, dve vrsti mikrobov, ki so jih znanstveniki doslej povezali z Alzheimerjevo boleznijo in nevrovnetjem.« 

Znanstveniki še ne razumejo povsem, zakaj in na kakšen način določena glasba pozitivno ali negativno vpliva na rast bakterij, vendar to trenutno niti ni tako pomembno, pravi Anderson, saj so učinki na zdravje tisti, ki štejejo. Če bosta zaradi poslušanja Mozarta naša črevesna flora in posledično imunski sistem bolj odporna na okužbe, je vsakodnevne obroke vsekakor vredno »začiniti« z glasbo. 

In če še vedno dvomite v resničnost trditev, Anderson postreže še z eno zanimivostjo. »Komunalna čistilna naprava v Berlinu v svojem procesu že predvaja glasbo, ki naj bi stimulirala delovanje mikrobov, ki razgrajujejo odpadne vode. Vodstvo trdi, da na ta način pri obratovanju prihranijo tisoč evrov na mesec. In glasba, ki so jo izbrali: Mozartova Čarobna piščal, kakopak!«