Ženske vročinske valove težje prenašamo: znanost pojasnjuje, zakaj

V dneh, ko temperature v Sloveniji znova segajo v višave in je toplotna obremenitev velika, marsikatera ženska opaža, da jo vročina izčrpa bolj kot običajno. Omotica, nespečnost, napihnjenost, razdražljivost, miselna megla in občutek, da telo preprosto ne zmore več, niso nujno le posledica slabega razpoloženja ob pogledu na termometer.

Ker se z vročinskimi valovi spoprijemajo tudi drugod po svetu, celo v državah, ki tako visokih poletnih temperatur doslej niso bile vajene, denimo v Veliki Britaniji, so po družbenih omrežjih zaokrožile trditve žensk, ki pravijo, da jim je v času hude vročine menstruacija zamujala ali celo izostala. Nekatere so za spremembo brez oklevanja okrivile visoke temperature.

Toda ali lahko vročina res spremeni menstrualni cikel? Znanost ima odgovore, a ti niso povsem črno-beli.

Vročina sama ne povzroči izostanka menstruacije

Trditi, da je zgolj visoka temperatura ozračja tista, ki vpliva na pojav ali celo izostanek menstruacije, bi bilo napačno, saj trenutno ne obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi, ki bi to potrjevali, je v objavi britanskega Guardiana pojasnila Madeleine Finlay, sovoditeljica njihovega podkasta Science Weekly. 

Pa vendar so vročina in žensko počutje v tistih dneh v mesecu lahko močno povezani. Vroče vreme namreč spremljajo stresni dejavniki, ki še kako vplivajo na menstrualni cikel. »Med najpomembnejšimi so neprespane noči, vlogo pa lahko igrajo tudi večji napor telesa pri ohlajanju, spremembe prehranjevalnih navad in vnosa tekočine, spremembe vsakodnevne rutine ali celo potovanja,« pravi Finlayjeva.

Vsi našteti dejavniki so za žensko telo oblika stresa. »Kadar sta telo ali um pod stresom, se raven kortizola zviša, kar poruši ravnovesje reproduktivnih hormonov, ki uravnavajo dolžino in časovni potek menstrualnega cikla,« razloži. Običajno to pomeni, da se menstruacija začne pozneje, lahko pa se pojavi tudi prej, nekatere ženske pa opazijo spremembe v jakosti menstrualne krvavitve.

Odziv je pri tem zelo individualen. Nekatere ženske so na fiziološki stres občutljivejše od drugih, zato bo vročinski val pri eni povzročil opazno spremembo cikla, pri drugi pa se ne bo zgodilo prav nič.

Če se menstruacija po nekaj ciklih vrne v običajni ritem, manjša odstopanja praviloma niso razlog za skrb, pojasnjuje Finlayjeva. Na takšen odziv lahko gledamo kot na nekakšen zaščitni način delovanja telesa, ki energijo in razpoložljive vire začasno usmeri v reševanje najbolj perečih obremenitev.

Če pa menstruacija dlje časa izostaja, so krvavitve nenavadno močne ali se spremembam pridružijo druge težave, vročine ne gre samodejno razglasiti za edini vzrok. Takrat se je smiselno posvetovati z zdravnikom oziroma ginekologom. 

Vročinski val žensko srce bolj obremeni kot moško

Ekstremna vročina lahko prizadene vsakogar, vendar se žensko in moško telo pri uravnavanju temperature ne odzivata povsem enako. »Vročinski valovi so nekakšen obremenitveni preizkus za srčno-žilni sistem žensk in jih prizadenejo močneje kot moške,« je za BBC povedala dr. Nighat Arif, britanska splošna zdravnica, specializirana za zdravje žensk.

Raziskave kažejo, da ženske v povprečju proizvajajo manj znoja in se začnejo znojiti pri višji telesni temperaturi kot moški. Ker je izhlapevanje znoja eden glavnih načinov, kako se telo znebi odvečne toplote, se lahko žensko telo ohlaja počasneje. Ob tem je lahko tudi težje presoditi, kdaj je telo že močno obremenjeno. Če namreč na koži in oblačilih ne opazimo veliko znoja, lahko zmotno sklepamo, da vročino dobro prenašamo.

Ženske imajo v povprečju tudi višji delež telesne maščobe, ki deluje kot dodatna izolacijska plast. K temu je treba prišteti še naravno nihanje hormonov, ki po besedah dr. Arif »vrže iz ravnovesja« možganske sisteme za uravnavanje telesne temperature.

Najizrazitejše spremembe ravni estrogena in progesterona se dogajajo med menstrualnim ciklom, v perimenopavzi in menopavzi, med nosečnostjo ter dojenjem. Prav v teh obdobjih se lahko sposobnost telesa, da učinkovito uravnava svojo temperaturo, dodatno zmanjša. 

Med vročinskim valom se visoka temperatura iz okolja združi z menopavzalnimi oblivi v dvojno obremenitev za žensko telo v perimenopavzi in menopavzi. Foto: Shutterstock

Vročina poslabša simptome menstruacije 

Občutljivost na vročino ni v vseh fazah menstrualnega cikla enaka. V drugi polovici cikla, po ovulaciji in pred začetkom menstruacije, se zviša raven progesterona. Zaradi tega se nekoliko poveča tudi temperatura telesnega jedra. Gre za povsem normalen pojav, ki pa lahko v času vročinskega vala dodatno okrepi občutek, da nam je neznosno vroče.

Ko nato nastopi menstruacija, raven estrogena, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, pade na najnižjo raven. Srčno-žilni sistem mora zato vložiti še več napora, da telo ohladi. Temu se lahko pridružijo običajne menstrualne težave, kot so krči, glavobol, utrujenost, napihnjenost in slabše počutje. Vročina sicer morda ne povzroči same krvavitve ali njenega izostanka, lahko pa menstruacijo naredi precej neprijetnejšo.

Nekatere ženske z menstruacijo med vročinskimi valovi poročajo celo o tako močni slabosti, da da se jih loteva omedlevica, popolni izčrpanosti in težavah s koncentracijo. Njihovi simptomi niso iz trte izviti, zato jih okolica (zlasti nadrejeni v službi) ne bi smela podcenjevati, saj med menstruacijo z izgubo krvi ženske izgubljajo tudi železo. Pomanjkanje železa, ki je pogostejše pri ženskah z močnimi krvavitvami, pa lahko povzroči utrujenost, šibkost in omotico ter dodatno obremeni srčno-žilni sistem, saj je prenos kisika po telesu manj učinkovit. 

V vročini izrazito trpijo tudi ženske v perimenopavzi in menopavzi 

Vročinski oblivi in nočno potenje so zaradi nihanja ter zniževanja ravni estrogena pogosti spremljevalci perimenopavze in menopavze ne glede na letni čas in vreme. V tem življenjskem obdobju postane možganski sistem za uravnavanje telesne temperature občutljivejši že na zelo majhne temperaturne spremembe. Telo se lahko zato začne nenadoma ohlajati z močnim potenjem in širjenjem žil, čeprav se njegova dejanska temperatura ni bistveno zvišala.

Med vročinskim valom se lahko vročinski oblivi in nočno potenje pojavijo pogosteje in so izrazitejši, je za BBC povedala dr. Arif, ki opozarja, da se v takšnih primerih visoka temperatura iz okolja združi z menopavzalnimi oblivi v dvojno obremenitev za žensko telo. 

Nočno potenje seveda vpliva na kakovost spanca. Veliko žensk, ki trpijo za tem simptomom perimenopavze in menopavze, se na noč večkrat prebuja, kar pri njih povzroča vsesplošno utrujenost, okrepi pa lahko tudi razdražljivost, težave s spominom in zbranostjo ter občutek tesnobe, ki so že sicer pogosti spremljevalci perimenopavze. 

PREBERITE ŠE -> Erika Brajnik in Lorella Flego o perimenopavzi in menopavzi (PODKAST)

Med vročinskim valom so ogrožene tudi bodoče matere 

Vročino pogosto težko prenašajo tudi nosečnice, saj človeško telo v nosečnosti ustvarja več presnovne toplote, srce pa mora v tem obdobju poganjati bistveno več krvi kot običajno. K temu je treba prišteti še težo razvijajočega se otroka. »Seveda je obremenitev srčno-žilnega sistema večja, čim večji ste, saj v sebi nosite drugo človeško bitje,« slikovito pojasnjuje dr. Arif.

Na občutek vročine med nosečnostjo vplivajo tudi hormoni. Nihanje ravni progesterona lahko zlasti v zgodnji in srednji nosečnosti povzroči občutek, da je ženski precej bolj vroče kot običajno. Poleg tega imajo nosečnice tudi večje potrebe po tekočini, kar je v vročini, ko že tako izgubljamo več vode, še dodatna obremenitev za njihov organizem. 

Nosečnice so zaradi teh sprememb bolj izpostavljene dehidraciji, omotici, omedlevici in vročinskemu stresu. Raziskave kažejo tudi povezavo med izpostavljenostjo ekstremni vročini ter nekaterimi neugodnimi izidi nosečnosti, zlasti pri že sicer bolj tveganih nosečnostih. 

Vročino težko prenašajo tudi nosečnice, saj človeško telo v nosečnosti ustvarja več presnovne toplote, srce pa mora v tem obdobju poganjati bistveno več krvi kot običajno. Foto: Shutterstock

Ne gre samo za biologijo

Hormoni in telesne razlike niso edini razlog, da vročinski valovi ženske lahko prizadenejo močneje. »Naše socialno-ekonomske okoliščine imajo lahko še večji vpliv na to, kako dobro lahko v vročem vremenu poskrbimo zase,« opozarja dr. Cat Pinho-Gomes, svetovalka za javno zdravje na Inštitutu za globalno zdravje londonske univerze UCL.

Ženske so pogosteje slabše plačane in še vedno prevzemajo večji delež skrbi za otroke, bolne in starejše družinske člane. Med vročinskim valom zato morda nimajo možnosti, da bi zmanjšale svoje obveznosti, počivale ali se umaknile v ohlajen prostor. Medtem ko skrbijo, da dovolj pijejo otroci, starši ali partnerji, lahko svoje potrebe hitro potisnejo na zadnje mesto.

Pomembna je tudi starost. Starejši ljudje težje prepoznajo žejo, njihov sistem za uravnavanje temperature pa je manj učinkovit. Ker ženske v povprečju živijo dlje kot moški, je med starejšim prebivalstvom več žensk, s tem pa je večja tudi njihova skupna izpostavljenost posledicam vročine. Tveganje lahko povečajo še demenca, kronične bolezni in zdravila, kot so diuretiki, zaradi katerih telo izgublja več tekočine.

Kdaj vročina postane življenjsko ogrožajoča 

Znanstvene raziskave so izpostavljenost vročini povezale tudi z večjim tveganjem za pojav srčno-žilnih bolezni in smrt zaradi njih, zlasti pri ženskah. Dodatna obremenitev srca med vročinskim valom lahko povzroči znižanje krvnega tlaka. Če se temu pridružita izguba tekočine in soli zaradi potenja, se lahko razvije vročinska izčrpanost. Če krvni tlak pade prenizko, pa se poveča tudi tveganje za srčni infarkt. Da do tega ne bi prišlo, je pomembno, da ženske poznamo simptome vročinske izčrpanosti in še bolj alarmantne vročinske kapi, ter predvsem, da jih ne ignoriramo ali podcenjujemo, ko se pojavijo. 

Značilni znaki vročinske izčrpanosti so omotica, občutek, da bomo omedleli, močno potenje, hladna in vlažna koža, slabost, bruhanje ter mišični krči. Takrat se moramo čim prej umakniti v hladen prostor, počivati, hladiti telo in nadomeščati tekočino.

Vročinska kap pa je urgentno stanje. Oseba je lahko zmedena, lahko se preneha potiti, njena koža je vroča in suha, telesna temperatura lahko preseže 40 stopinj Celzija, pojavijo pa se lahko izguba zavesti, krči ali epileptični napad.

»Poznajte znake vročinske izčrpanosti in vročinske kapi. Pijte veliko tekočine, uporabljajte ventilatorje in druge pripomočke za ohlajanje. Telovadite pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu, uporabljajte zaščito pred soncem in spremljajte svoj menstrualni cikel,« svetuje dr. Arif. Na vročino bi morali po njenem gledati kot na obremenitveni preizkus srčno-žilnega sistema, zato priporoča, da si v obdobju ekstremnih poletnih temperatur dovolimo upočasniti in poskrbeti za svoje telo. 

Hkrati opozarja, da odgovornosti ne smemo preložiti zgolj na posameznice. Tudi delodajalci, sodelavci in odločevalci bi morali biti bolj pozorni na posebne obremenitve, ki jih vročina prinaša ženskam. »To ni težava žensk. To je težava celotne družbe. Če bomo stvari pravilno uredili za ženske, jih bomo pravilno uredili za vse,« sklene dr. Arif. 

Ženske imamo v vročinskih valovih večje tveganje za srčni infarkt. Da do tega ne bi prišlo, je pomembno, da ženske poznamo simptome vročinske izčrpanosti in še bolj alarmantne vročinske kapi, ter predvsem, da jih ne ignoriramo ali podcenjujemo, ko se pojavijo. Foto: Shutterstock

Vročinske razmere nevarne tudi za ženske v nasilnih odnosih

Ob vročinskem valu pogosto slišimo priporočilo, naj ostanemo doma. Toda za ženske, ki se soočajo s partnerskim ali družinskim nasiljem, prav dom ni nujno varen prostor. Nasilje nad ženskami je močno razširjena družbena težava ne glede na vreme. Skoraj vsaka tretja ženska v Evropski uniji je od 15. leta starosti doživela fizično ali spolno nasilje oziroma grožnje z njim.

Raziskave nakazujejo, da lahko ekstremna vročina in drugi pritiski, povezani s podnebno krizo, že obstoječe tveganje še povečajo. Poročilo pobude Spotlight Initiative, partnerstva Evropske unije in Združenih narodov, navaja oceno, da je zvišanje temperature za eno stopinjo Celzija povezano s 4,7-odstotnim povečanjem intimnopartnerskega nasilja. Pri tem gre za statistično povezavo, ne za dokaz, da vročina sama povzroča nasilje.

Ekstremna vročina lahko poveča telesni in duševni stres, razdražljivost ter agresivnost, moti spanec in oteži uravnavanje čustev. Ljudje med vročinskimi valovi pogosto preživijo več časa skupaj v zaprtih prostorih, finančni, stanovanjski in drugi pritiski pa lahko dodatno zaostrijo že obstoječe napetosti. 

Zapisano seveda ne pomeni, da vročina nasilje opravičuje ali odvzema odgovornosti povzročitelju. A ker lahko okrepi že obstoječe nasilne vzorce ter poveča njihovo pogostost ali intenzivnost, je izredno pomembno, da tudi med vročinskimi valovi ženske, ki doživljajo nasilje ali se zaradi ravnanja partnerja oziroma drugega družinskega člana počutijo ogrožene, poiščejo varen prostor zase in za svoje otroke.