Zdravilni učinki radiča in zakaj je slovenska sorta najdražja na svetu
Radič (Cichorium intybus) spada v botanično družino nebinovk in je sorodnik cikorije in endivje, pa tudi regrata. Vsem je skupen grenak okus, za katerega so krive rastlinske snovi grenčine, ki so zelo zdravilne. Radič je že od nekdaj del tradicionalne mediteranske prehrane, posebej v italijanski kulinariki je izredno cenjen, saj večina sort izvira prav iz te države.
Sprva so v Sredozemlju uživali divjo rastlino, v 15. stoletju pa so Italijani začeli radič kultivirati in od takrat ustvarili ogromno sort, ki jih poznamo še danes (od treviškega radiča do Chioggie, Castelfranca in še mnogih drugih). Sorte se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki pa tudi barvi. Niso vse temnordeče oziroma temnovijolične, nekatere so bledo rožnate, spet druge vzorčaste z zelenimi pikami.
Dobra stvar različnih sort je tudi njihova prilagojenost na vreme. Določene so bolj občutljive na zmrzal in se jih sadi in obira v toplejšem delu leta, veliko pa jih prav ljubi hladno vreme in uspevajo tudi pozimi, tako da lahko takrat, ko primanjkuje sveže zelenjave in sadja, uživamo v zakladnici vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki jih radič vsebuje.
Najdražji radič je slovenski
Eno izmed bolj posebnih sort gojimo tudi v Sloveniji, domačini pravijo, da naj bi bil to najdražji radič na svetu. Poznana je pod imenom solkanski radič, goriški radič oziroma tudi goriška vrtnica, saj po videzu in barvi spominja na čudovite cvetove.
Da ta radič zraste v cvetove je potrebnega veliko truda in ugodne vremenske razmere – slana. Sadijo ga aprila in pobirajo novembra, a če slane ni, radič ostane zelen in ni primeren za siljenje, ki spodbudi odpiranje rožic.
Nekoč so največ tega radiča prodali v Italijo, kjer so ga kupci želeli na božični mizi kot del tradicionalne pojedine, zadnja leta pa je vse bolj cenjen tudi pri nas, zato ga samo še eno tretjino izvozijo v Italijo. Slovenci in tujci so zanj pripravljeni odšteti od 16 do 20 evrov za kilogram, kar se morda komu zdi pretirano, a je cena upravičena, glede na to, kako zahtevna je pridelava – da dobijo kilogram goriških vrtnic, ga perejo in čistijo eno uro.
A ni samo oblika tista, ki očara, goriški radič ima tudi poseben sladko-grenek okus. V Solkanu mu domačini pravijo sukénski régut in iz njega pripravljajo veliko jedi, najbolj znan in priljubljen je regut z ocvirki.
Zdravilni učinki radiča
Radiču so zdravilne učinke pripisovali že naši predniki. V ljudski medicini se je uporabljal za lajšanje driske, uravnavanje krvnega sladkorja, krepitev srca, spodbujanje teka in celjenje ran. Zdravilci so verjeli, da se radičeva moč skriva v njegovem grenkem okusu.
Res so prav grenične v tej zelenjavi iz fiziološkega vidika zelo zanimive. Snov, ki jih povzroča, se imenuje intibin in deluje protivnetno, spodbuja prebavo, delovanje jeter in žolčnika, kar pomaga pri izločanju toksinov iz telesa, ter znižuje količino sladkorja v krvi. Intibin vpliva tudi na hujšanje, zato je radič tako dobra dietna zelenjava, imela pa naj bi celo pomlajevalno moč.
Intibin se v radiču nahaja v belih rebrih listov, zato jih zaužijte, če želite žeti učinke te snovi. Če vam grenčina ne prija, pa bele dele ostranite in tako boste dobili bolj blag okus radiča, ki bo še vedno zelo zdrav, saj se tudi v temnih delih listov nahajajo dragocene snovi – antocianini.
Antocianini so vrsta polifenolov, ki vijolični zelenjavi in sadju daje intenzivno temno barvo (najdemo jih tudi v slivah in robidah). Znanstveniki so odkrili, da imajo izjemen biološki potencial, saj delujejo antioksidativno in varujejo pred nastankom kroničnih bolezni, kot so diabetes in srčno-žilna obolenja. Krepili naj bi tudi možgane in upočasnjevali pešanje kognitivnih funkcij.
A to še ni vse, raziskave so tudi pokazale, da ti polifenoli človeško DNK ščitijo pred poškodbami in zmanjšujejo tveganje za nastanek različnih vrst raka (predvsem ustne votline, grla, jeter in debelega črevesja), njihove antivirusne in antibakterijske lastnosti pa sežejo celo tako daleč, da delujejo proti celi vrsti škodljivih bakterij in virusov, denimo proti bakterijam, ki povzročajo pljučnico, vnetja sečil in vnetje zob, E. coli bakterijam, koronavirusu, virusu herpes simplex in virusu prašičje gripe.
Radič vsebuje še en pomemben antioksidant, to je vitamin C, za katerega vemo, da krepi odpornost imunskega sistema in zavira staranje. Še bolj zastopan vitamin v radiču pa je vitamin K, samo 50 gramov te zelenjave ga namreč vsebuje dovolj, da z njim pokrijemo dnevne potrebe po tem vitaminu.
O vitaminu K ne govorimo pogosto, čeprav je to izredno pomembna hranilna snov. Vpliva na zdravje kosti, raziskave pa so pokazale, da imajo ljudje z visoko vsebnostjo tega vitamin v krvi boljšo kostno gostoto, medtem ko imajo tisti, ki trpijo za pomanjkanjem vitamina K, večje tveganje za osteoporozo.
Vitamin K varuje tudi srce, saj pomaga uravnavati krvni tlak in preprečuje nabiranje mineralov v arterijah, ki lahko povzročijo krvne strdke. Na to morajo biti pozorni ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, njim se svetuje, da z uživanjem radiča ne pretiravajo. Študija je pokazala, da vitamin K vpliva celo na človeške možgane in spomin. Pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo so odkrili, da trpijo za pomanjkanjem tega vitamina.
Radič vsebuje še precej cinka in bakra, ki skrbita za imunski odziv našega organizma in sodelujeta pri številnih vitalnih funkcijah v telesu. Pomembna sestavina radiča so tudi vlaknine, za katere so študije potrdile, da izboljšujejo prebavo in pomagajo regulirati krvni sladkor.
Znanstveniki se ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali bi radič lahko nekoč uporabljali za odpravljanje parazitov. Vsebuje namreč snovi, ki so se na študijah na živalih izkazale za dober nadomestek sintetičnih zdravil, ki jih v živinoreji uporabljajo za zdravljenje gastrointestinalnih bolezni prašičev.
PREBERITE ŠE -> Aleš Kuhar: Slovenci, ne nasedajte oglaševalskemu terorju trgovcev
Kdo ne sme uživati radiča in kako ga pripravimo, da ni pregrenek
Kot smo že omenili, morajo biti pri uživanju radiča previdni ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Ker spodbuja nastajanje žolča pa se svetuje, da z njim ne pretiravajo osebe z žolčnimi kamni ali občutljivim žolčnikom (enako velja za regrat, prevelika zaužita količina lahko ima resne posledice na zdravje).
Prav tako lahko radič povzroči neprijetnosti ljudem s hipoglikemijo, torej tistim, ki trpijo za nizkim krvnim sladkorjem. Pri nekaterih pa lahko povzroči tudi alergijo, zato ti ljudje radiča sploh ne smejo uživati.
Če nimate naštetih težav, si radič privoščite brez skrbi. Uživate ga lahko surovega v solatah, sendvičih in prigrizkih, popečenega ali kuhanega, posebej dober je v italijanskih rižotah.
Zapisali smo, da radiču grenak okus omilimo z odstranitvijo belih delov rastline, še en trik pa obstaja s kislinami. Če radič pokapate z limoninim sokom ali kisom ali ga pripravite v jedeh z dodatkom katere od teh dveh sestavin, bo manj grenak. Kuhanje prav tako uniči del grenkobe in ga zmehča.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
