Če imate doma figovec, verjetno najbolj nestrpno čakate na njegove sladke plodove. A na družbenih omrežjih zadnja poletja vse več pozornosti dobiva nekaj povsem drugega: njegovi veliki zeleni listi. Iz njih nastajajo dišeči sirupi za poletne napitke, sladoledi, panakote in druge mlečne sladice, nekateri jih posušijo in zmeljejo v zelen prah, ki ga uporabljajo podobno kot začimbo, iz njih pripravljajo aromatizirano olje, na spletu pa lahko zasledimo celo cheesecake in matcho z okusom figovih listov.

In čeprav se marsikomu vse skupaj zdi kot še ena nova spletna domislica, uporaba figovih listov nikakor ni novost. V kuhinji in ljudskem zdravilstvu jih različne kulture poznajo že dolgo, v zadnjih desetletjih pa so njihove sestavine in učinke začeli podrobneje proučevati tudi znanstveniki.

Po okusu sploh ne spominjajo na fige

Najbolj presenetljiva lastnost figovih listov je njihov okus oziroma vonj. Kdor pričakuje aromo sladkih fig, se moti. Ko liste segrejemo, se razvijejo note, ki spominjajo na kokos, vaniljo, mandlje in oreščke. Prav zaradi te nekoliko eksotične arome so v zadnjih letih postali priljubljena sestavina sodobnih sladic in napitkov.

Eden najpreprostejših načinov uporabe je sirup. Liste namočimo v vroč sladkorni sirup, da se vanj prenese njihova aroma, nato pa jih odstranimo. Tako pripravljen sirup lahko dodajamo vodi in poletnim napitkom, koktajlom, limonadam, sadju ali sladicam.

Podobno lahko z listi odišavimo mleko ali smetano. Segrete liste pustimo nekaj časa v tekočini, nato jih odstranimo, odišavljeno osnovo pa uporabimo za sladoled, kremo ali panakoto. Prav sladoled iz figovih listov je v zadnjih sezonah postal ena najbolj priljubljenih idej za njihovo uporabo.

Liste je mogoče tudi posušiti oziroma popeči in zmleti v fin prah. Ta se uporablja kot aromatični dodatek pecivu, kremam in drugim jedem. Druga možnost je aromatizirano olje, pri katerem liste najprej na hitro blanširamo, nato pa jih zmešamo z oljem in precedimo.

Njihova uporaba pa ni omejena samo na sladice. Ker so veliki in čvrsti, lahko služijo kot naravni ovoj za ribe, meso, riž ali zelenjavo pri peki oziroma kuhanju v sopari. Uporabimo jih lahko tudi podobno kot lovorjev list – za odišavljanje omak, riža ali karijev, nato pa jih pred serviranjem odstranimo.

Pomembno pa je, da figovih listov ne uživamo surovih neposredno z drevesa. Pred kulinarično uporabo jih vedno obdelamo, tako da jih pokuhamo, blanširamo, segrejemo, popečemo, posušimo ali uporabimo za pripravo poparka oziroma za odišavljanje druge hrane. 

Najpreprostejša uporaba je čaj

Med najbolj tradicionalne načine uporabe figovih listov sodi čaj. Prav ta je zanimiv tudi z zdravstvenega vidika, saj se v listih skriva cela paleta hranilnih in bioaktivnih snovi, zaradi katerih figovec že dolgo vzbuja zanimanje raziskovalcev.

Figovi listi vsebujejo vitamine A, B1 in B2, pa tudi pomembne minerale, med njimi kalcij, železo, kalij, fosfor, natrij in mangan. Raziskovalci so v njih ugotovili tudi prisotnost vitamina C, pri čemer se njegova vsebnost med posameznimi sortami figovca precej razlikuje.

A njihova posebnost niso samo vitamini in minerali. Listi vsebujejo tudi številne bioaktivne rastlinske spojine, med njimi polifenole, flavonoide in karotenoide, ki imajo antioksidativno delovanje. Prav zaradi njihove bogate sestave znanstveniki že več desetletij proučujejo, kako bi lahko figovi listi vplivali na različne procese v človeškem telesu: od uravnavanja krvnega sladkorja in maščob v krvi do vnetnih procesov in zdravja kože. 

PREBERITE ŠE -> Recept za aromatičen sirup iz figovih listov 

Presenetljiva raziskava pri bolnikih s sladkorno boleznijo

Ena najbolj zanimivih raziskav figovih listov je bila opravljena na ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1. Bolniki so ob zajtrku uživali pripravek oziroma prevretek iz figovih listov, raziskovalci pa so ugotovili, da so v obdobju njegovega uživanja potrebovali manj inzulina in da je bil njihov dvig krvnega sladkorja po obroku manjši.

Šlo je za majhno raziskavo na desetih bolnikih, zato iz nje seveda ne moremo sklepati, da figovi listi zdravijo sladkorno bolezen. Je pa rezultat zanimiv, saj so učinke figovih listov na presnovo glukoze pozneje zaznali tudi v študijah na živalih. Prav zaradi vpliva na krvni sladkor morajo biti ljudje, ki se zdravijo z inzulinom ali drugimi zdravili za sladkorno bolezen, pri rednem uživanju pripravkov iz figovih listov previdni in se o tem posvetovati z zdravnikom. 

Za nabiranje izbiramo zdrave, nepoškodovane in nekoliko mlajše figove liste, najbolje z dreves, ki niso ob prometnih cestah. Foto: Shutterstock

Kaj so odkrili o holesterolu

Raziskovalci so proučevali tudi vpliv figovih listov na maščobe v krvi. V raziskavi na živalih je pripravek iz listov izrazito znižal raven trigliceridov, medtem ko se raven skupnega holesterola ni pomembno spremenila. Rezultati so raziskovalce napeljali na sklep, da listi vsebujejo snovi, ki bi lahko vplivale na presnovo maščob.

Različne študije na živalih in laboratorijske raziskave figovim listom pripisujejo še druge potencialno koristne učinke, vendar je treba pri njih upoštevati, da rezultatov tovrstnih raziskav ni mogoče samodejno enačiti z učinkom pri človeku.

Zanimanje vzbujajo tudi pri raziskavah raka

Med drugim znanstveniki proučujejo tudi delovanje različnih izvlečkov figovca na rakave celice. Laboratorijske raziskave so pokazale delovanje izvlečkov listov na različne celične linije, med drugim raka dojk, jeter in debelega črevesa.

Gre za področje, ki se še razvija. Tudi novejši znanstveni pregledi ugotavljajo, da različni deli figovca (med njimi listi, plodovi in mleček) vsebujejo spojine, ki v laboratorijskih raziskavah kažejo protitumorsko delovanje, vendar bo za razumevanje njihove morebitne terapevtske uporabnosti potrebnih še veliko raziskav.

Čaj iz figovih listov in atopijski dermatitis

Še ena zanimiva ugotovitev prihaja s področja dermatologije. Mleček fig je sicer že stoletja ljudsko zdravilo za bradavice, kurja očesa in pigmentne madeže, novejše raziskave pa so pokazale, da naj bi čaj iz figovih listov imel tudi blagodejne učinke na atopični dermatitis.

Zadnja študija na ljudeh je potrdila, da pitje tega čaja že po nekaj tednih izboljša simptome dermatitisa pri pacientih, ki pa se lahko znova poslabšajo, če čaj prenehamo piti. Ker so strokovnjaki v študiji preverili tudi, kako varno je uživanje čaja iz figovih listov na dolgi rok, in ugotovili, da ne predstavlja tveganja za zdravje, so zaključili, da je tovrstni čaj primerno naravno terapevtsko sredstvo za lajšanje atopičnega dermatitisa.  

Figovec v ljudskem zdravilstvu

Figovec ima dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini. Različni deli rastline so bili uporabljeni pri prebavnih in dihalnih težavah, vnetjih in številnih drugih tegobah, figove liste oziroma njihove pripravke pa so tradicionalno uporabljali tudi pri kašlju, bronhitisu in drugih težavah z dihali.

Posebno mesto v ljudskem zdravilstvu ima bel mleček oziroma lateks, ki priteče iz pecljev, nezrelih plodov in drugih poškodovanih delov figovca. Že dolgo ga uporabljajo predvsem za odstranjevanje bradavic. Ta tradicionalna uporaba je bila tudi predmet raziskav. V manjši raziskavi, v kateri je sodelovalo 25 ljudi z navadnimi bradavicami, je zdravljenje s figovim mlečkom pri delu udeležencev privedlo do popolnega izginotja bradavic; učinek so primerjali s krioterapijo. Novejši znanstveni pregled iz leta 2025 prav tako ugotavlja, da figov lateks vsebuje proteolitične encime in druge bioaktivne snovi, ki bi lahko pojasnile njegovo tradicionalno uporabo, vendar so za standardizirano zdravljenje potrebne nadaljnje raziskave.

Pri mlečku pa je potrebna previdnost. Ni nedolžen domači kozmetični pripravek, saj lahko kožo draži in v kombinaciji s sončno svetlobo povzroči močno fototoksično reakcijo. 

Iz svežih ali posušenih figovih listov lahko pripravimo blag, aromatičen čaj, ki ima prijetne note kokosa in vanilje. Foto: Shutterstock

Kaj pa same fige?

V senci zanimanja za liste ne gre pozabiti, da so prehransko dragoceni tudi sami plodovi figovca. Fige vsebujejo vlaknine ter minerale, kot so kalij, kalcij in magnezij, njihova prehranska sestava pa se močno razlikuje glede na to, ali uživamo sveže ali posušene plodove. Več o učinkih fig na zdravje, si lahko preberete TUKAJ. 

Kako pravilno nabiramo figove liste

Če vam figovec raste doma ali ga imate možnost nabrati na kraju, kjer veste, kako je bil gojen, lahko liste shranite tudi za hladnejše mesece. Izbirajte zdrave, nepoškodovane liste in jih ne nabirajte z dreves ob prometnih cestah. Za kulinarično uporabo so prijetni predvsem mlajši in mehkejši listi, ki imajo izrazito aromo.

Pri nabiranju si obvezno nadenite rokavice. Ob trganju se iz peclja namreč izloča bel mleček, ki lahko draži kožo. Figovec vsebuje tudi fototoksične furokumarine, zaradi katerih lahko stik rastlinskega soka s kožo ob poznejši izpostavljenosti soncu povzroči fitofotodermatitis, pordelost, pekoč občutek in v hujših primerih celo mehurje.

Po nabiranju liste operite in osušite. Če jih želite shraniti za čaj, jih lahko posušite v zračnem, senčnem prostoru oziroma v sušilniku pri nizki temperaturi, dokler niso povsem suhi in krhki. Nato jih shranite v dobro zaprti posodi na suhem in temnem mestu. In še enkrat velja poudariti: figovih listov ne uživajte surovih naravnost z drevesa. Njihovo aromo in zanimive lastnosti izkoristimo šele po ustrezni obdelavi: s kuhanjem, blanširanjem, sušenjem, praženjem ali pripravo čaja.