Zato sodobna hrana ni več tako hranljiva, kot je bila nekoč

Če danes preverimo priporočila za zdravo prehrano, je slika jasna: jejte raznoliko, več sadja in zelenjave, izbirajte polnovredna živila, in kadar je mogoče, posegajte po lokalno pridelani, sveži hrani. Takšna živila so na poti krajši čas, zato lahko ohranijo več koristnih snovi, hkrati pa podpiramo lokalno okolje in kmetijstvo.

Na papirju to deluje preprosto. V praksi pa je prehranska resničnost precej bolj zapletena. V zadnjih letih se v znanstveni literaturi vse pogosteje pojavlja opozorilo, da kakovost hrane ni več samoumevna. Pregledni znanstveni članek An Alarming Decline in the Nutritional Quality of Foods: The Biggest Challenge for Future Generations' Health (Skrb vzbujajoč upad prehranske kakovosti živil: največji izziv za zdravje prihodnjih generacij, op. p.), objavljen leta 2024 v reviji Foods, ugotavlja, da na hranilno vrednost živil vplivajo sodobni načini pridelave, izčrpavanje tal, podnebne spremembe, pa tudi izbira sort, ki daje prednost pridelku, obstojnosti in transportu pred hranilno gostoto. 

PREBERITE ŠE -> Kako zdrava je v resnici hrana, ki jo kupujemo Slovenci? Domači strokovnjaki močno zaskrbljeni 

Trg ponuja velike količine poceni, generičnih izdelkov

To ne pomeni, da je današnja hrana prazna ali da je bila nekoč samodejno boljša. Pomeni pa, da na hranilno vrednost vpliva celotna pot živila. In prav tu postanejo priporočila o sezonski in lokalni prehrani bolj razumljiva. FAO, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, v priporočilih za trajnostne prehranske smernice med drugim navaja pretežno rast­linsko prehrano, poudarek na sezonski in lokalni hrani, manj odpadne hrane ter manj rdečega in predelanega mesa, visoko predelanih živil in sladkih pijač. Podobno tudi evropski pregledi prehranskih smernic poudarjajo pomen lokalne in sezonske hrane kot dela bolj trajnostnega prehranskega sistema.

A ko pogledamo dejanske prehranske navade, je jasno, da priporočila pogosto ostajajo na ravni želja. Na nakupne odločitve močno vplivajo cene, akcije in dostopnost. Trg ponuja velike količine poceni, generičnih izdelkov, pogosto uvoženih in visoko predelanih, kar postopoma spreminja tudi sestavo naših obrokov. Poraba sladkih pijač, prigrizkov in industrijsko predelane hrane narašča, medtem ko je vnos zelenjave še vedno premajhen. V takšnem okolju postane vprašanje kakovosti hrane bolj kompleksno. Ni več dovolj, da govorimo o kalorijah, beljakovinah ali maščobah.

V slovenskem kontekstu zato ni nepomembno, ali izberemo lokalno, sezonsko živilo ali poceni uvožen izdelek neznanega izvora. Tudi slovenske smernice izrecno priporočajo lokalno pridelano in sveže sadje ter zelenjavo, ker so takšna živila na poti manj časa in se v njih lahko ohrani več koristnih snovi. To pa ne pomeni, da je vsako z oznako domače že samo po sebi kakovostno. Kakovost je odvisna tudi od načina pridelave, higie­ne, nadzora, svežine in skladiščenja. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Neža Majdič: Tipični slovenski zajtrk je lahko problematičen za zdravje 

Kako torej ravnati?

Najprej: ne varčujmo pri osnovi. Hrana ni nekaj, pri čemer bi se dolgoročno splačalo iskati najnižje cene za vsako ceno, saj to praviloma pomeni nižjo kakovost.

Drugič: čim manj predelana živila. Namesto industrijskih obrokov izbirajmo osnovne sestavine in kuhajmo. Kos mesa, stročnice, zelenjava, polnovredna žita. Manj topljenih sirov, zamrznjenih gotovih jedi, sladkih pijač in prigrizkov.

Tretjič: sezonsko in lokalno, kadar je mogoče. Sveža, sezonska živila imajo praviloma več okusa in lahko tudi več ohranjenih hranil.

Četrtič: previdno pri »domačem«. Lokalni ponudniki so lahko zelo kakovostni, a ne vedno. Brez nadzora nad higieno in poreklom oznaka domače sama po sebi še ne pomeni višje kakovosti.

In končno: nekaj zdrave treznosti pri nakupih. Ne kupujmo impulzivno, ne sledimo slepo akcijam in oglaševanju, temveč razmišljajmo, kaj dajemo na krožnik. Zdrava prehrana je niz majhnih, vsakodnevnih odločitev. In če že izbiramo med nepopolnimi možnostmi, je odgovor še vedno precej jasen: manj industrijske hrane, več osnovnih živil, več zelenjave in več razmisleka.