ZDRAVJE

Sladki krompir: pomembna hrana narodov, ki dosegajo najvišje starosti na svetu

Ste vedeli, da sladki krompir povezujejo z dolgoživostjo? In da je bolj zdrav od navadnega? Še posebej če ga pripravimo na določen način.
Fotografija: Sladek krompir smo v Evropo dobili skoraj sto let pred navadnim in je tudi takoj postal uspešnica. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Sladek krompir smo v Evropo dobili skoraj sto let pred navadnim in je tudi takoj postal uspešnica. Foto: Shutterstock

V ZDA bodo ta teden praznovali dan zahvalnosti, ena glavnih jedi na njihovih prazničnih mizah pa bo sladki krompir. Ta zelenjava, ki izvira iz južne Amerike in so jo uživali že ameriški staroselci, je danes razširjena po vsem svetu, nedvomno zaradi svojega prijetnega okusa pa tudi zaradi izredne hranilne vrednosti.

In čeprav smo pri nas največji ljubitelji navadnega krompirja, je sladkega (ki ni v sorodu z navadnim), vredno dodati na jedilnik, saj ima še več hranilnih snovi in učinkov na zdravje. 

Za razliko od druge zelenjave je kuhanje v sopari najboljši način priprave sladkega krompirja, saj se na ta način v mesu ohrani največ vitaminov in mineralov. Foto: Shutterstock
Za razliko od druge zelenjave je kuhanje v sopari najboljši način priprave sladkega krompirja, saj se na ta način v mesu ohrani največ vitaminov in mineralov. Foto: Shutterstock

Nekoč je bil v Evropi bolj priljubljen kot navadni krompir 

Sladki krompir (Ipomoea batatas) spada v botanično družino slakovk (Convolvulaceae) in je bližje v sorodu z navadnim slakom kot pa navadnim krompirjem (Solanum tuberosum), ki je razhudnikovka (Solanaceae), kamor spadata tudi paradižnik in jajčevec.

Z navadnim krompirjem ima torej skupno samo ime in dejstvo, da od obeh rastlin uživamo del, ki raste pod zemljo, čeprav je to v primeru navadnega krompirja gomolj, v primeru sladkega pa korenina, ki skladišči hranila za rastlino. 

Zgodovinarji sicer ocenjujejo, da sta tako sladki kot navadni krompir, ki oba izvirata iz južne Amerike, v človeški prehrani prisotna že vsaj 10.000 let, vendar pa je zanimivo, da smo Evropejci sladki krompir odkrili, pa tudi vzljubili prej kot navadnega. Že takoj, ko ga je konec 15. stoletja Kolumb prinesel v Španijo, je s svojim sladkim okusom navdušil plemstvo in postal eksotična specialiteta, medtem ko so bili glede navadnega krompirja, ki so ga španski konkvistadorji v Evropo prinesli šele okrog leta 1570, ljudje veliko bolj sumničavi. 

Ker jih je rastlina spominjala na smrtno strupeno volčjo češnjo (prav tako iz družine razhudnikovk), so verjeli, da so navadni krompir ustvarili hudič in čarovnice, ter mu celo nadeli vzdevek »hudičeva jabolka«.

Lakota, ki so jo povzročile izjemno hude zime v drugi polovici 18. stoletja, pa je nato Evropejce prisilila, da so začeli na veliko saditi na mraz odpornejši navadni krompir in sčasoma je od krme za živali in hrane za reveže postal priljubljen med vsem sloji družbe. 

Obstaja na stotine sort sladkega krompirja, ki se razlikujejo tako po barvi kože in mesa (oranžno, belo ali vijolično) kot okusu. Foto: Shutterstock
Obstaja na stotine sort sladkega krompirja, ki se razlikujejo tako po barvi kože in mesa (oranžno, belo ali vijolično) kot okusu. Foto: Shutterstock

Sladki krompir po drugi strani v Evropi ni imel možnosti postati vsestransko živilo, saj je veliko bolj občutljiv na temperaturo in potrebuje med 90 in 150 sončnih dni, da razvije okusne korenine. Najbolje uspeva v tropskem in vročem podnebju, zato ga največ pridelajo na jugu ZDA, v Aziji in Afriki. 

Vendar pa danes lahko kupite tudi takšnega, ki je vzgojen v Sloveniji, saj z nekoliko več skrbi lahko dosežemo, da sladki krompir dozori tudi pri nas. Pomembno je, da začnemo s sadikami in ne semeni (s čimer skrajšamo čas rasti) in da jih, dokler se vreme ponoči ne otopli na vsaj 10 stopinj Celzija, ne sadimo na prosto. 

PREBERITE ŠE -> To je zelenjava, ki po zdravju in okusu prekaša krompir

Zdravilni učinki sladkega krompirja 

Sladki krompir tako že nekaj časa ni več samo eksotična hrana iz daljnih krajev, ampak postaja vse bolj pomemben tudi kot lokalna zelenjava, ki nima veliko škodljivcev in ne potrebuje posebnih pesticidov ali gnojil.

V prid temu, da ga začnemo redno uživati, pa govori tudi njegova hranilna sestava in vse več raziskav v njegove učinke na zdravje. Vsebuje namreč večje količine vitaminov, mineralov, antioksidantov in vlaknin kot navadni krompir (z izjemo kalija), poleg tega pa ima tudi nižji glikemični indeks od navadnega, kar pomeni, da smo po njem dalj časa siti in da ne povzroči tako nenadnega dviga krvnega sladkorja. 

Sladki krompir je predvsem izredno dober vir beta karotena, ki ga naše telo pretvori v vitamin A. Že 100 gramov ga vsebuje dovolj, da pokrijemo dnevne potrebe po tem vitaminu, ki je nujen za zdravje naših oči, deluje pa tudi kot močan antioksidant, ki zmanjšuje tveganje za nastanek določenih vrst raka. 

Vijolični sladki krompir vsebuje največ antocianinov, antioksidativnih snovi, ki varujejo pred nastankom številnih hudih bolezni, tudi različnih vrst raka. Foto: Shutterstock
Vijolični sladki krompir vsebuje največ antocianinov, antioksidativnih snovi, ki varujejo pred nastankom številnih hudih bolezni, tudi različnih vrst raka. Foto: Shutterstock

V sladkem krompirju je tudi precej vitamina C (prav tako antioksidant, ki krepi odpornost in zavira vnetja v telesu ter staranje) in vlaknin, ki izboljšujejo prebavo ter varujejo pred srčno-žilnimi boleznimi (študija je pokazala, da uživanje sladkega krompirja pri ljudeh znižuje količino slabega holesterola v krvi in zvišuje dobrega). 

Poleg tega sladki krompir vsebuje še vitamine B-kompleksa (predvsem B1 in B6), kalcij, železo, magnezij, fosfor, cink in kalij ter celo paleto fitokemikalij, rastlinskih spojin, ki preprečujejo nastanek kroničnih obolenj. Med temi so že prej omenjeni karotenoidi, tokoferoli (vitamin E), fenolne spojine, tanini, flavonoidi, saponini in antocianini, ki lahko vsi po vrsti varujejo pred nastankom različnih oblik raka, diabetesa, avtoimunih in srčno-žilnih bolezni, revmatizma, depresije, Parkinsonove bolezni, astme in celo depresije. 

Zlasti antocianini so ena takšnih snovi, ki imajo velik biološki potencial, saj so znanstveniki zanje ugotovili, da našo DNK ščitijo pred poškodbami, in delujejo protivnetno, protivirusno ter protibakterijsko.

Raziskave so pokazale, da antocianini v vijolični sorti sladkega krompirja (tam jih je največ, saj so močno rastlinsko vijolično barvilo) zavirajo rast malignih celic pri raku dojk, želodca in debelega črevesja, poleg tega pa antocianini v sladkem krompirju ščitijo tudi oči in možgane, predvsem predel spomina. 

In še ena zanimivost, sladki krompir povezujejo tudi z dolgoživostjo. Ko so raziskovalci iskali odgovor na vprašanje, kako lahko podaljšamo življenjsko dobo človeštva, so pod drobnogled vzeli tako imenovana »modra območja« sveta, kjer prebivalci dočakajo najvišje starosti. Eno izmed takšnih je bila Japonska, kjer so raziskovalci ugotovili, da ljudje jedo zelo raznoliko prehrano, med katero je pomembno zastopana vijolična sorta sladkega krompirja. 

PREBERITE ŠE -> Sladki krompir: Ni zdrav le na krožniku, temveč tudi na vrtu

Tako pripravljen je najbolj zdrav 

Naj vas torej propaganda, da je sladki krompir še ena tistih ameriških modnih muh, ki pri nas nima kaj iskati, ne odvrne od tega, da mu ne bi dali priložnosti na svojem krožniku. Ta čudovita zelenjava lahko namreč pomembno izboljša vašo prehrano. Pri tem pa ne pozabite, da je za zdravje pomembna tudi priprava.

Ocvrt (tako kot navadni krompir) ni najbolj koristen, zato bo veliko bolje, če ga narežete na koščke in spečete v pečici. Nekateri si ga privoščijo tudi namesto kruha za zajtrk, a ne surovega, temveč narezanega na rezine popečejo na žar opekaču. 

PREBERITE ŠE -> Recept, kako speči sladek krompir, da bo najbolj okusen

Sladkega krompirja vam ni potrebno niti olupiti, lahko ga kar celega spečete v pečici, dokler se ne zmehča. Foto: Shutterstock
Sladkega krompirja vam ni potrebno niti olupiti, lahko ga kar celega spečete v pečici, dokler se ne zmehča. Foto: Shutterstock

Če želite iz sladkega krompirja iztisniti kar največ hranilnih snovi, pa strokovnjaki priporočajo, da ga skuhate v vodi. Za razliko od druge zelenjave, ki s kuhanjem izgubi največ hranilnih snovi, se v sladkem krompirju namreč prav na ta način ohrani največ beta karotena, obenem pa kuhanje vpliva tudi na ostala hranila v njem, da postanejo za naše telo lažje dostopna.

Alternativa pečenemu sladkemu krompirju je lahko tudi priprava v cvrtniku na vroči zrak, saj so raziskave pokazale, da tako pripravljen sladki krompir vseeno vsebuje več beta karotena kot tisti, ki je pečen v pečici ali na žaru. 

Preberite še:

V prodaji