Čemaž, imenovan tudi gozdni ali divji česen, je simpatična divja rastlina in okusna začimba. Na pomlad je čemaž naravni dar, saj je mogoče iz njegovih osvežilnih listov pripraviti očiščevalno kuro. Ta čas so živo zeleni listi suličaste oblike še mladi, na višje ležečih in senčnih pobočjih še ni pognal. Pa niso užitni samo listi, temveč tudi njegovi cvetovi. 

Čemaž boste našli v senčnih gozdovih. Foto: jessicahyde/Shutterstock

Česnov divji brat

V večini jezikov – z latinščino vred (Allium ursinium) – čemažu pravijo medvedji česen ali medvedja čebula. Morda tudi zaradi ljudske pripovedi, da se medved po dolgem zimskem spanju najprej okrepča prav z zdravilnim in okusnim čemažem. Rastlina uspeva v senčnih gozdovih in si jo velja privoščiti svežo, predvsem zaradi zdravilnih učinkovin. 

Zdravilni alicin 

Čemaž je prava biološka zdravilna bomba za preganjanje spomladanske utrujenosti in spodbujanje naravne težnje telesa, da se spomladi očisti presnovnih ostankov. Na telo deluje izrazito čistilno, ga razkisljuje in razkužuje prebavila. Najbolj učinkovita snov v divjem česnu je alicin, ki pomaga pri arteriosklerozi, čisti kri in pljuča, zdravi visok krvni tlak in pospešuje prebavo. Vsebuje tudi žveplo, ki deluje kot naravni antibiotik, pa tudi obilje vitamina A in C. Čemaž poživlja delovanje žlez z notranjim izločanjem in tudi morebitno zmanjšano funkcijo jeter. 

Učinkovina alicin v čemažu ščiti ožilje. Foto: Valentyn Volkov/Shutterstock

Od čebulice do cvetov 

Po okusu čemaž malo spominja na česen in ima pravzaprav izrazit vonj po njem. Najprej nabiramo liste, potem cvetne popke in cvetke, poleti in jeseni pa drobne čebulice. Ko rastlina odcveti, listov ne uporabljamo več.

Uživajte svežega 


Narezan čemaž je primeren dodatek vsaki solati, ujame se denimo z motovilcem. Drobno nasekljane liste lahko namažemo na kruh z maslom ali skuto ali jih uporabimo kot začimbo na krompirjevih in drugih jedeh, ki jim okus sicer običajno izboljšamo s peteršiljem. Odličen je v enolončnicah in juhah, zeliščnih omakah, prelivih in marinadah. Čemaževih listov se ne splača sušiti, ker izgubijo učinkovitost, lahko pa jih zamrznemo, zato jih raje uporabite sveže ali pa iz njih naredite okusen pesto, ki ga lahko v kozarcu za vlaganje shranite tudi za ozimnico. 

Ne povzroča slabega zadaha 

Dokazano je, da čemaž vsebuje več magnezija, mangana, železa in žveplovih spojin od navadnega česna. Če ga uživamo, ko je sezona, veliko naredimo za zdravje, pri čemer nam ni treba skrbeti za slab zadah kot pri česnu. Obenem je čemaž tudi lažje prebavljiv in manj vznemiri želodec pri občutljivih ljudeh. A previdno, dražeče snovi v čemažu kot tudi v čebuli, česnu, poru in drobnjaku lahko povzročijo ranice na sluznici, zato se priporoča, da z uživanjem čemaža ne pretiravamo in si ga privoščimo predvsem v hladnem vremenu. 

Nabiralci pozor!

Pri nabiranju čemaža bodite skrajno previdni, vsako leto se namreč kar nekaj oseb zastrupi, ker užitnega česnovega sorodnika zamenjajo s strupenimi rastlinami. Listom čemaža so zelo podobni listi šmarnice, zamenjujejo pa ga tudi s strupeno belo čmeriko in s še bolj strupenim jesenskim podleskom. Ne ugibajte in ne nabirajte česar koli. Pravo rastlino naj vam pokaže kdo, ki ima z njo že bogate izkušnje. Vsekakor pa imamo najmanj možnosti, da se zmotimo, če se ravnamo po vonju, saj čemaž zelo izrazito diši po česnu, medtem ko druge naštete rastline ne.

Če niste prepričani o rastlini, čemaža raje ne nabirajte, raje kot po videzu pa se ravnajte po vonju. Foto: Eloise Adler/Shutterstock