Zaradi bolečin v rami sem na tabletah, zdravnica pravi, da ni pomoči (drugo mnenje)

Stara sem 68 let, imam neprekinjeno bolečine v desni rami in nadlahti. Roke ne morem pomakniti nazaj. Bolečino čutim stalno. Opravila sem Rtg in MR desne rame (izvida prilagam). Bolečino blažim s protibolečinskimi tabletami. Bolečina me ovira pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in pri počutju.
Zdravnica pravi, da težav ni mogoče odpraviti.

Vaša bralka 

Odgovarja: mag. Martin Mikek, dr. med., spec. ortopedije (Medicinski center Artros)

Spoštovani,

hvala za zaupanje in za priložene izvide. Vaše težave so razumljive in nikakor niso nekaj, s čimer bi se morali preprosto sprijazniti.

Izvidi kažejo dokaj jasno sliko. Mag­netna resonanca je pokazala vsaj delno degenerativno natrganje kite mišice supraspinatus na njenem narastišču na nadlahtnico ter drobne kalcinacije v kiti, tako imenovano kalcinirajočo tendinozo. Spodbudno pa je, da sam ramenski sklep ni obrabljen: sklepna špranja je ustrezno široka, kar pomeni, da izrazitejše artroze ni. Ne gre torej za obrabljen sklep, ampak za delno natrganje kit, ki se priraščajo na zgornji del nadlahtnice in sodelujejo pri izvajanju koordiniranih gibov rame.

Zakaj to povzroča prav takšne težave? Rotatorna manšeta je skupina štirih kit, ki se priraščajo in objemajo zgornji del nadlahtnice ter sodelujejo pri izvajanju koordiniranih gibov nadlahtnice po plit­vi sklepni površini lopatice. S staranjem kite izgubljajo prožnost in prekrvitev, zato lahko natrganje nastane tudi brez padca ali očitne poškodbe, pri povsem vsakdanjih opravilih. Ko je kita supra­spinatusa načeta, sta tipična znaka prav bolečina v rami in nadlahti ter oteženo dvigovanje in seganje z roko nazaj, kar opisujete tudi sami. Drobne kalcinacije kito dodatno dražijo in v vnetih obdobjih pogosto povzročijo najhujše, tudi nočne bolečine. 

Kaj to pomeni za zdravljenje? Pri delnem natrganju gre za stanjšanje in oslabitev kite. S fizikalno terapijo in prehodnim razbremenjevanjem se težave pogosto umirijo brez operacije, prav pri kroničnih okvarah v zrelejših letih je tak pristop najpogosteje prva izbira. V praksi pomeni omejitev obremenitev in izogibanje gibom nad glavo ter seganju nazaj v boleči fazi, nato pa ciljane terapevtske vaje za krepitev ramenskih mišic in za pravilno gibanje lopatice, ob tem pa protibolečinske fizikalne terapije. Pomembno je vedeti, da tak način zdravljenja potrebuje čas in doslednost – prav potrpežljivost pri izvajanju vaj je pogosto tista, ki odloči, ali se operaciji lahko izognemo. Ta je smiselna le v izbranih primerih, denimo kadar težave kljub doslednemu zdravljenju vztrajajo ali kadar se natrganje veča.

Mnenje, da težav ni mogoče odpraviti, zato največkrat pomeni le, da operacija ni nujna ali smiselna, ne pa da si morate pri bolečini pomagati zgolj s tabletami. Predlagam, da izvide skupaj s klinično sliko pregleda zdravnik, ki se posebej ukvarja z rameni; šele povezava posnetkov z natančnim pregledom pokaže, katera pot je za vas najprimernejša. Ob tem se o dolgotrajnem jemanju protibolečinskih zdravil posvetujte s svojim zdravnikom, saj lahko dolgoročno obremenjujejo želodec in ledvice.

Ne obupajte. Pri kroničnih okvarah rotatorne manšete je z omejitvijo obremenitev, rednimi vajami in nekaj potrpežljivosti pri velikem delu bolnikov povsem realno doseči umiritev bolečine in povrnitev gibljivosti za nemoten vsakdan.