Mit ne drži, verjetno pa izvira iz pomanjkljivih praks zamrzovanja živil v preteklosti. Zamrzovanje danes velja za izredno primeren način shranjevanja sadja in zelenjave, saj z njim bistveno upočasnimo delovanje mikroorganizmov, raznih encimov in drugih snovi, ki pospešujejo kvarjenje.

Pri ustreznem postopku zamrzovanja, hranjenja in odtajanja takšna živila ohranijo celo več hranilnih snovi kot pri dolgotrajnem skladiščenju svežih živil. Res pa je, da vpliva na njihovo strukturo, zaradi česar so nekatera bolj primerna zanj kot druga.

Utemeljitev

Zamrzovanje je zelo razširjena metoda podaljševanja obstojnosti živil, hkrati pa velja za najprimernejšo, saj se dobro ohrani prehranska in hranilna vrednost živil. Zamrzovanje zaradi nizkih temperatur zmanjša ali pa popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov, obenem se upočasnijo procesi staranja in zorenja, zmanjša se tudi izguba vlage.

Maša Hribar, mag. inž. prehrane, Inštitut za nutricionistiko: »Ob ustreznem zamrzovanju ne nastanejo bistvene spremembe v hranilni vrednosti živil oziroma so te bistveno manjše v primerjavi s hranjenjem pri višjih temperaturah. Zlasti makrohranilna sestava ostane zelo podobna, le maščobe so pri daljšem hranjenju podvržene oksidaciji. Kot pri vsakem tehnološkem postopku priprave in obdelave živil pa se tudi pri zamrznjenih postopoma zmanjšuje vsebnost mikrohranil, predvsem nekaterih vitaminov.

Nekaj izgube nastane pri samem blanširanju – zaradi segrevanja ali prehajanja v vodno fazo, nekaj pa tudi po zamrzovanju, saj se procesi razpadanja tudi pri nizkih temperaturah povsem ne ustavijo, ampak se le upočasnijo.

Ob tem je treba povedati, da so primerjave različnih postopkov konzerviranja pokazale, da prav zamrzovanje najmanj zmanjša vsebnost vitaminov v živilu, obenem pa zanj ni treba dodati večjih količin soli, sladkorja in drugih konzervansov.«

Pomembnost ustreznega postopka

Najvišjo kakovost zamrzovanja lahko dosežemo, kadar poteka ...