Na Inštitutu za nutricionistiko smo v mednarodni znanstveni reviji objavili rezultate raziskave sestave kruha v Sloveniji, ki smo jo izvedli v okviru raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje ter projekta Polno zrno. Zajela je 58 vzorcev, v katerih smo laboratorijsko določili vsebnost prehranskih vlaknin. Pokazale so se velike razlike v sestavi, pri čemer je najmanj zdravju koristnih vlaknin v belem kruhu, več v črnem, največ pa v polnozrnatem. Nacionalne raziskave kažejo, da Slovenke in Slovenci zaužijemo bistveno premalo zdravju koristnih prehranskih vlaknin.

Na Inštitutu za nutricionistiko smo predstavili rezultate raziskave, v kateri so preverjali sestavo različnih vrst kruha iz vse države, hkrati pa smo opozorili na nekatere mite. Nacionalne raziskave kažejo, da Slovenke in Slovenci še vedno zaužijemo premalo prehranskih vlaknin, ki so ključne za ustrezno prebavo, uravnavanje telesne mase in zmanjševanje tveganja za kronične bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in nekatere oblike raka. Podatke o sestavi kruha so raziskovalci uporabili za modeliranje scenarijev povečevanja vnosa prehranskih vlaknin ob delni zamenjavi belega kruha za polnozrnatega. Ugotovili so, da bi že z zamenjavo polovice zaužitega kruha za polnozrnatega dosegli znatne pozitivne učinke, kar bi koristilo vsem skupinam prebivalcev, še posebej pa otrokom in mladostnikom.

Polnozrnata živila

So pomemben vir prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov ter drugih bioaktivnih snovi, poleg koristi za zdravje pa njihovo redno uživanje prispeva k bolj trajnostni prehrani. Na Inštitutu za nutricionistiko spodbujamo prebivalce/-ke, da pogosteje posegajo po polnozrnatih izdelkih. Spodbuda velja tudi za restavracije in obrate javne prehrane, vključno s šolskimi kuhinjami, ki naj v obroke vključujejo več polnovrednih žit.