Zakaj poleti slabše spimo, se težje zberemo in smo hitreje razdražljivi

Če imate občutek, da v vročih dneh razmišljate počasneje, ste hitreje slabe volje in ponoči spite nemirno, si tega najverjetneje ne domišljate. Vse več raziskav kaže, da vročina ne obremenjuje le srca in ožilja, temveč tudi možgane. Vpliva na kakovost spanja, koncentracijo, spomin in celo na naše odnose z drugimi.

Spanec je ena prvih žrtev visokih temperatur. Že malo toplejše noči pomenijo, da težje zaspimo, se pogosteje zbujamo in spimo manj kakovostno. To je potrdila tudi ena največjih raziskav na tem področju. Znanstveniki z Univerze v Københavnu so analizirali več kot sedem milijonov noči span­ja pri skoraj 48.000 ljudeh iz 68 držav in ugotovili, da višje nočne temperature skrajšajo spanec. Najbolj prizadeti so starejši in ženske. Razlog je preprost. Preden zaspimo, se mora telesna temperatura nekoliko znižati. Če je spalnica prevroča, telo toploto oddaja počasneje, zato težje preide v globok spanec. Posledica ni le jutranja utrujenost. Slab spanec vpliva na spomin, sposobnost učenja, hitrost razmišljanja in uravnavanje čustev.

Vročina občutno zmanjša naše miselne sposobnosti

Vročina pa možganov ne ovira le ponoči. To je pokazala tudi raziskava Harvardske šole za javno zdravje. Med vročinskim valom so primerjali študente, ki so spali v klimatiziranih študentskih domovih, s tistimi brez klimatske naprave. Vsako jutro so opravljali preizkuse pozornosti, hitrosti odzivanja in delovnega spomina. Študenti v bolj vročih sobah so pri vseh nalogah dosegli slabše rezultate. Razis­kovalci so sklenili, da vročina občutno zmanjša naše miselne sposobnosti že pri sicer zdravih mladih ljudeh.

Posledice občutimo tudi pri delu. Če imate občutek, da poleti za isto nalogo potrebujete več časa, se vam najverjetneje ne dozdeva. Raziskave kažejo, da storilnost začne upadati že pri temperaturah, ki jih večina ljudi sploh ne dojema kot ekstremne. Ko telo več energije namenja hlajenju, je je manj na voljo za zahtevnejše miselne naloge. Posledica ni le počasnejše delo, temveč tudi več napak, slabša zbranost in težje odločanje. Strokovnjaki zato med vročinskimi valovi priporočajo, da najzahtevnejše naloge opravimo zgodaj zjutraj, ko so telo in možgani še spočiti.

PREBERITE ŠE -> Bi radi živeli dlje in bolje? Medicina razkriva, kaj zares vpliva na dolgoživost

Vpliv ni le miselni, ampak tudi čustveni

Če imate občutek, da vas v vročini hitreje zmoti že najmanjša malenkost, obstaja tudi za to znanstvena razlaga. Pregled več kot sto raziskav o vplivu vročine na človekovo vedenje je pokazal, da z naraščanjem temperatur naraščata tudi razdražljivost in verjetnost konfliktov. Razlog ni le psihološki. Telo v vročini porabi veliko energije za hlajenje, slabši spanec pa dodatno zmanjša sposobnost obvladovanja stresa. Zato hitreje izgubimo potrpljenje, slabše prenašamo frustracije in se burneje odzovemo na situacije, ki bi jih ob prijetnejših temperaturah verjetno prezrli.

Še zlasti zahtevno je to obdobje za ženske v perimenopavzi in menopavzi. Hormonske spremembe že same po sebi otežijo uravnavanje telesne temperature, vročinski oblivi pa lahko skupaj z visokimi nočnimi temperaturami spanec dodatno poslabšajo. Dobra novica je, da največ naredimo prav pred spanjem. Pomagajo prezračevanje stanovanja zgodaj zjutraj in pozno zvečer, lahka bombažna posteljnina, mlačna prha in izogibanje obilnim večerjam ter alkoholu. Pogosto je učinkoviteje ohladiti telo kot celotno stanovanje.

PREBERITE ŠE -> Urša Trebušak: Na dopustu ne bežite pred tesnobo. Dovolite si jo občutiti

Žeja ni vedno zanesljiv alarm

Večina ljudi misli, da bodo pili takrat, ko bodo žejni. Toda občutek žeje ni tako zanesljiv, kot se zdi. Raziskave kažejo, da se pojavi šele, ko je telo že izgubilo del tekočine, pri starejših pa je ta opozorilni mehanizem še šibkejši. Zato marsikdo poleti ves dan hodi naokrog rahlo dehidriran, ne da bi se tega zavedal.

Že blaga dehidracija lahko vpliva na delovanje možganov. Študije kažejo, da poslabša koncentracijo, kratkoročni spomin in sposobnost reševanja miselnih nalog, pogosto pa povzroči tudi glavobol, utrujenost in razdražljivost. Simptome zlahka pripišemo vročini ali slabemu spancu, čeprav je vzrok lahko precej preprostejši – premalo tekočine.

Prav zato strokovnjaki svetujejo, da v vročih dneh ne čakamo na občutek žeje. Najboljša izbira ostaja navadna voda, primerna pa sta tudi nesladkan čaj ali mineralna voda. Posebni elektrolitski napitki za večino ljudi niso potrebni, razen če se intenzivno ukvarjajo s športom ali se zelo potijo. Zmerno pitje kave prav tako ne povzroča dehid­racije, kot se je dolgo verjelo, medtem ko alkohol izgubo tekočine še poveča. Redno pitje tekočine čez dan je eden najpreprostejših načinov, kako ublažiti vpliv vročine na telo in možgane ter preprečiti, da bi poletno utrujenost še poslabšali.

Visoke temperature torej niso le vprašanje udobja. Vplivajo na spanec, delovanje možganov, razpoloženje in sposobnost obvladovanja vsakodnevnega stresa. Prav zato se splača vročinske valove vzeti resno. Hladnejša spalnica, dovolj tekočine in prilagoditev dnevnega ritma najbolj vročemu delu dneva so pre­prosti ukrepi, ki so lahko presenetljivo učinkoviti.