Zakaj je regrat tako zdrav in pomaga pri hujšanju: koristi listov, korenin in cvetov
Ko se zgodaj spomladi travniki obarvajo zeleno, se med prvimi rastlinami pojavi regrat. Ta skromni, a izjemno dragoceni dar narave mnogi uporabljajo predvsem za okusno spomladansko solato, v resnici pa je veliko več kot to. Regrat je ena najbolj vsestranskih zdravilnih divjih rastlin, saj lahko uporabimo skoraj vsak njegov del: od listov in cvetov do korenin.
Vsebuje bogastvo vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, ki podpirajo številne telesne funkcije. Znan je po blagodejnem vplivu na prebavo, saj spodbuja izločanje prebavnih sokov in pomaga ohranjati zdravo črevesno floro. Zaradi diuretičnega učinka pospešuje izločanje odvečne vode, soli in presnovnih odpadkov iz telesa, zato ga že dolgo uporabljajo kot naravno pomoč pri razstrupljanju oziroma »čiščenju krvi«.
Regrat podpira tudi delovanje jeter in žolčnika, pomaga uravnavati krvni tlak in raven sladkorja v krvi ter krepi imunski sistem. Zaradi vpliva na presnovo in izločanje odvečne tekočine ga pogosto povezujejo tudi z lažjim uravnavanjem telesne teže in izboljšanjem videza kože. V ljudskem zdravilstvu ga priporočajo tudi pri revmatičnih težavah, slabokrvnosti in pri splošni krepitvi organizma. Določene raziskave celo nakazujejo, da bi lahko izvlečki regrata zavirali rast nekaterih rakavih celic, zato rastlina vzbuja zanimanje tudi v sodobnih znanstvenih raziskavah.
Rastlina z dolgo tradicijo
Navadni regrat (Taraxacum officinale) je dobro znana zelena trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae). Razširjen je po večjem delu Evrope, najdemo pa ga tudi v nekaterih delih Azije, saj mu ustreza zmerno toplo podnebje. Raste na travnikih, ob poteh, na vrtovih in številnih drugih odprtih površinah. Ker se lahko prilagodi zelo različnim rastiščem in je izjemno trdoživ, ga pogosto uvrščamo med plevel, čeprav ga ljudje zaradi njegovega okusa in zdravilnih lastnosti že stoletja cenijo.
Prepoznamo ga po izrazito nazobčanih listih, ki rastejo v rozeti tik ob tleh. Iz sredine rastline požene votlo steblo, na vrhu katerega se spomladi razvijejo živo rumeni cvetovi. Ti se običajno pojavijo proti koncu aprila ali v začetku maja. Po oprašitvi se cvetovi spremenijo v značilne bele regratove lučke, ki so pravzaprav kroglasta socvetja drobnih semen s puhastimi vrhovi, ki delujejo kot padala. Na ta način je regrat postal tako močno razširjen, saj se za reprodukcijo ne zanaša na druga živa bitja, ki bi pojedla in pokakala njegova semena, ampak kar na veter.
Prav vsi delu regratove rastline vsebujejo tudi značilen mlečni sok, ki je prav tako užiten in ima številne koristne lastnosti.
Regratovi listi – spomladanska zakladnica hranil
Najbolj znan del rastline so regratovi listi, ki jih zgodaj spomladi pogosto nabiramo za solato. Mlade liste lahko jemo surove, starejše pa tudi kuhane ali dodane različnim jedem. Listi so prava zakladnica hranil. Vsebujejo veliko beta karotena, ki ga telo pretvarja v vitamin A, celo več kot korenje, ki je sicer opevano kot dober vir tega vitamina. Poleg tega so regratovi listi bogat vir vitamina C, vsebujejo pa tudi vitamine skupine B ter vitamin K.
Regrat je tudi pomemben vir mineralov, med katerimi najdemo kalij, kalcij, železo, magnezij, mangan, cink in fosfor. V listih so prisotne tudi vlaknine, zanimivo pa je, da vsebujejo celo več beljakovin kot špinača. Poleg vitaminov in mineralov regrat vsebuje tudi številne bioaktivne snovi. V listih najdemo fruktozo, inulin, grenčine, fenolne kisline in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Te spojine delujejo kot antioksidanti in prispevajo k številnim blagodejnim učinkom rastline, grenčine pa spodbujajo izločanje prebavnih sokov in žolča ter tako pomagajo pri prebavi in presnovi maščob. Regrat vsebuje tudi holin, snov, ki sodeluje pri presnavljanju maščob in podpira delovanje živčnega sistema.
Najbolj nežnega okusa so regratovi listi zgodaj spomladi, še preden rastlina zacveti in travnike obarva v značilno sončno rumeno barvo. Takrat so listi najmanj grenki in zato najbolj primerni za solate. Pri nabiranju velja upoštevati nekaj osnovnih pravil: izbirajmo rastišča, ki so čim bolj oddaljena od prometnih cest, industrijskih izpustov in drugih virov onesnaženja. Če regrat nabiramo v naravi, je bolje poseči po tistem, ki raste zunaj mest in parkov, prav tako se je pametno izogibati obdelovalnim kmetijskim površinam, kjer se pogosto uporabljajo gnojila. Najboljša izbira so gorski travniki ali zapuščena zemljišča.
Poganjke je najbolje odrezati tik nad korenino, tako da ostanejo združeni v šopek. Če jih ne uporabimo takoj, jih lahko za dan ali dva shranimo v hladilniku v zaprti posodi, vendar regrat ni rastlina, ki bi bila primerna za daljše shranjevanje. Najokusnejši je sveže nabran.
PREBERITE ŠE -> Krompirjevka ali gozdni regrat: Zdravilni plevel z izjemnim okusom po krompirju
Regratova korenina – moč za jetra in presnovo
Čeprav večina ljudi nabira predvsem liste, ima regratova korenina v ljudskem zdravilstvu posebno mesto. V njej so številne zdravilne učinkovine pogosto še bolj skoncentrirane kot v drugih delih rastline. Korenina podpira delovanje jeter in žolčnika ter pomaga pri presnovi maščob, zato jo pogosto uporabljajo pri prebavnih težavah. V ljudskem zdravilstvu se pripravki iz korenin uporabljajo tudi pri revmatičnih težavah, pri nekaterih jetrnih obolenjih ter pri težavah z žolčnikom.
Regratove korenine lahko uživamo sveže, podobno kot krompir, torej da jih skuhamo in pripravimo kot prilogo ali dodatek različnim jedem (denimo enolončnicam in omakam). Iz posušenih, praženih in zmletih korenin pa se pripravlja napitek, ki je nekoč veljala za kavni nadomestek. Ima namreč prijeten, nekoliko grenak okus in je priljubljena alternativa napitkom s kofeinom, saj spodbuja prebavo in odpornost. A pozor, z napitkom iz regratovih korenin ni dobro pretiravati, saj lahko ob prekomernem uživanju povzroča bolečine v trebuhu.
Regratovo korenino lahko zdrobljeno kupimo tudi v lekarni ali trgovinah z zdravilnimi rastlinami, še ugodneje pa je, če jo naberemo in posušimo sami. Najprimernejši čas za izkopavanje je od jeseni do zgodnje pomladi, zlasti tik pred cvetenjem ali po njem, saj so korenine takrat najbolj polne zdravilnega soka. Pri izkopavanju je dobro biti previden, da ne izgubimo preveč značilnega mlečnega soka. Korenine lahko posušimo na soncu ali v pečici, njihovo rezanje in mletje pa zahteva nekaj potrpežljivosti, saj postanejo po sušenju zelo trde. Najbolje je uporabiti multipraktik.
PREBERITE ŠE -> Pozabite na čemaž, ta (manj znana) zdravilna rastlina ima še boljši okus po česnu
Regratovi cvetovi – bogat vir antioksidantov
Ko se travniki obarvajo v značilno rumeno barvo, nastopi čas regratovih cvetov. Ti niso le okras narave, temveč tudi zanimiva kulinarična in zdravilna sestavina. Še preden se cvetovi odprejo, lahko naberemo regratove cvetne popke, ki so prav tako užitni in okusni. Če jih hitro popražimo, njihov okus spominja na gobe, zato so zanimiv dodatek spomladanskim jedem.
Odprti rumeni cvetovi po drugi strani vsebujejo številne rastlinske pigmente in antioksidante, med drugim karotenoide, ki pomagajo ščititi celice pred oksidativnim stresom. Iz njih lahko pripravimo različne domače pripravke: od sirupov in napitkov do marmelad ali celo vina (nekaj receptov najdete TUKAJ). Pogosto jih uporabljajo tudi za pripravo čajev, poleg tega pa jih nekateri uporabljajo tudi v domači kozmetiki, na primer za pripravo olj ali mazil za nego kože.
Kaj pa regratova stebla?
Ponekod boste zasledili, da so uporabna tudi regratova stebla, nekateri pravijo, da so kot naraven grenak žvečilni gumi, ki postaja slajši, bolj, kot ga žvečimo. Vendar niso povsem nedolžna, saj vsebujejo snovi, ki lahko pri občutljivejših ljudeh povzročijo slabo počutje, otrokom pa se povsem odsvetujejo, saj jim povzročajo drisko in slabost.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
