Zakaj je jesen letni čas, ko ljudje izgorevajo in kako se obvarovati
Na prvi pogled se morda zdi kontradiktorno, da bo človek po poletnem dopustu pregorel, jesen je navsezadnje kratka, začinjena s prazniki in krompirjevimi počitnicami, kot bi mignil pa se prevesi v veseli december, ko naj bi odpadle skrbi. A to je le navidezna iluzija, meni ameriški psiholog dr. Robert Kovach, ki za Psychology Today opozarja, da je jesenski letni čas poln nevarnih pasti, ki vodijo v izgorelost.
Jesen je rodovitna in polna obilja, je čas, ko vse zadiši po toplih začimbah, ko se zavijemo v puloverje in si dovolimo biti bolj lenobni, zato ni nič čudnega, da veliko ljudi obožuje ta letni čas.
Vendar ima jesen tudi temno plat, pravi dr. Kovach. »To je čas, ko ljudje izgubijo zagon in se utrudijo od svojih ciljev,« piše psiholog, ki ugotavlja, da je za to kriva kombinacija krajših dni, sprememb v bioritmu, številnih obveznosti in bližajočega se konca leta, kar skupno pri ljudeh povzroči upad energije in povečano dovzetnost za izgorelost.
Zakaj prav jesen?
Jesen je čas prehoda – tako v naravi kot v nas samih. Po brezskrbnih poletnih mesecih, ko smo veliko na prostem in bolj sproščeni ter dopustniško razpoloženi, se s septembrom tempo močno pospeši. Začne se novo šolsko leto, delovni urniki se zapolnijo, tempo družinskega in poklicnega življenja pa se znova okrepi.
Temu se pridružijo še jesenski prazniki (dan reformacije, noč čarovnic, dan mrtvih, martinovanje), ki prinašajo dodatne družinske obveznosti, potovanja, druženja in hkrati notranji občutek, da se leto bliža koncu. Dr. Kovach pojasnjuje, da »krajši dnevi ustvarjajo vtis, da nam dobesedno zmanjkuje časa«, zato se mnogi počutijo, kot da ves čas nekaj lovijo.
PREBERITE ŠE -> Nina Ivanič: Tri modrosti, ki so ji pomagale po izgorelosti (VIDEO)
Izgorelost tik pred ciljem – koncem leta
Jeseni se pogosto znajdemo v posebnem psihološkem prehodu – energija je že porabljena, a adrenalin zaključka še ni prišel. Ameriški psiholog to primerja s tekači na dolge proge: najtežji del ni zadnjih nekaj metrov, temveč tisti trenutek, ko imaš ogromno za sabo, a cilja še ne vidiš. Takrat se pogosto pojavita utrujenost in občutek, da kljub trudu ni dovolj napredka.
Jesensko obdobje je tudi zadnje četrtletje koledarskega in za mnoge podjetja tudi poslovnega leta. Pritisk doseganja ciljev, zaključevanja projektov in priprave načrtov za prihodnje leto je zato velik.
»Del izgorelosti ne izvira nujno iz osebnega neuspeha, ampak iz zmanjšane profesionalne učinkovitosti,« razlaga dr. Kovach. To pomeni manj potrpljenja za sodelovanje, komunikacijo in skupinsko delo – prav tisto, kar je ključno za uspešnost.

Kako prepoznati znake jesenske izgorelosti?
Telesni znaki: splošna utrujenost
Ljudje izgorelost občutijo na več načinov, pogost zgodnji simptom je splošna utrujenost – občutek izčrpanosti brez jasnega razloga, kot da si izpraznjen ali da ne dohajaš ritma.
»To ni tista utrujenost po napornem dnevu, temveč občutek, da si se cel dan vlekel, ne da bi kaj konkretnega dosegel,« pravi psiholog, ki opozarja, da marsikdo te simptome na začetku poskuša kompenzirati z manj spanja ali več dela, a to stanje le poslabša.
Čustveni znaki: razdražljivost
Poleg fizične utrujenosti se lahko pri jesenski izgorelosti pojavijo tudi spremembe v razpoloženju. Nekateri ljudje izgubijo motivacijo, drugih se polasti občutek praznine, tretji postanejo razdražljivi. To je zato, ker zagon, ki nas je gnal na začetku leta, popušča, optimizem se ohladi in vse zahteva več napora kot prej.
Kognitivni znaki: pomanjkanje koncentracije
Jesenska izgorelost se lahko kaže tudi v kognitivnih težavah, ljudje se težko zberejo, začnejo pozabljati stvari, ki jih morajo storiti, ali pomešajo informacije, poslabša se jim kreativnost in niso več tako ustvarjalni, dobijo tudi občutek, kot da imajo v možganih meglo.
»Ta "miselna megla" je značilni odziv na kronični stres, ki ga jeseni sprožijo pritiski in roki pred koncem leta,« pravi dr. Kovach. Ko so naši miselni in čustveni viri izčrpani, naš um preprosto ne zmore več optimalno delovati.
Jesenska izgorelost je posledica »utrujenosti od ciljev«, meni ameriški psiholog, ki zapiše, da so ta pojav strokovnjaki prepoznali že pred več kot dvajsetimi leti.
Ugotovili so, da po devetih mesecih nenehnega zasledovanja rezultatov (od januarja do septembra) človeško telo in um dosežeta naravno mejo. Če jima takrat ne prisluhnemo in se začnemo umirjati ter namesto tega še bolj pospešimo tempo, so na obzorju težave.
PREBERITE ŠE -> Te osebne zgodbe Slovenk in Slovencev o izgorelosti imajo pomembno sporočilo
Kako se izogniti jesenski izgorelosti
Najpomembnejši korak je zavedanje, da jesen naravno prinaša upočasnitev in da smo tudi mi del tega procesa. Boriti se moramo proti kapitalistični miselnosti, da je upočasnitev našega tempa lenoba (kot marsikdo rad očita drugim), in sprejeti, da ljudje nismo imuni na letni čas okoli nas.
Krajši dnevi vplivajo na naše telo in hormone, zato je ključno, da si dovolimo več počitka, več svetlobe in gibanja čez dan. Namesto da se jeseni upiramo, se raje uskladimo z njo.
»Ni se nam treba upirati upočasnjevanju, lahko ga sprejmemo,« pravi dr. Kovach, ki poudari, da na jesen ne smemo gledati kot na neuspešno obdobje, ampak naravni zaključek cikla. Tako kot narava tudi mi potrebujemo čas za umik, refleksijo in pripravo na nov začetek.
Ameriški psiholog še svetuje, da si jeseni postavimo realne cilje: »Če ciljev ne moremo spremeniti, uravnotežimo ambiciozne načrte na enem področju z bolj umirjenimi na drugem.« Morda to ni leto, ko bomo dobili napredovanje, pretekli maraton in hkrati prihranili – in to je povsem v redu.
»Jesenska izgorelost je neizogibna le, če neuspeh vidimo kot poraz,« zaključi dr. Kovach. Osredotočite se torej raje na cilje, ki na vas delujejo kot gorivo, tiste, ki se zdijo kot kazen, pa spustite. Kot drevesa jeseni, ki odvržejo odmrle liste.
Če boste ta letni čas nekoliko izpregli, to še ne pomeni, da ne boste nikoli več produktivni. Prišlo bo novo leto in meseci polni zagona in energije. Navsezadnje se tudi v naravi vse zgodi ob svojem času.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.