ZDRAVA PREHRANA

Zakaj jajca niso več prehranski greh, kot so nas dolgo učili

Dolga leta so veljala za problematična, danes pa jih znanost postavlja v drugačno luč. Koliko jih lahko pojemo brez slabe vesti?
Fotografija: Holin iz jajčnih rumenjakov zagotavlja pravilen razvoj možganov in brezhibno delovanje nevroloških funkcij. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Holin iz jajčnih rumenjakov zagotavlja pravilen razvoj možganov in brezhibno delovanje nevroloških funkcij. Foto: Shutterstock

Jajc bomo v teh dneh pojedli veliko in kar so nam dokazale številne znanstvene študije, s tem ni nič narobe. Čeprav so bila pred leti skoraj simbol prehranskega greha – predvsem zaradi holesterola. A sodobna znanost jih vrača tja, kamor so vedno sodila: med osnovna, hranljiva in za večino ljudi koristna živila.

Holesterol: mit, ki vztraja

Eno veliko jajce vsebuje med 180 in 250 miligramov holesterola, kar je dolgo veljalo za razlog, da naj bi jih uživali zelo omejeno. Danes vemo, da je slika precej bolj zapletena. Holesterol, ki ga zaužijemo s hrano, ima pri večini ljudi razmeroma majhen vpliv na raven holesterola v krvi. Naše telo ga namreč večino proizvede samo – le približno četrtino ga vnesemo s prehrano.

Veliko pomembnejši dejavnik za nastanek nezaželenega holesterola so nasičene maščobe in splošne prehranske navade. Jajca pa ob tem ponujajo nekaj, česar ne gre prezreti: kakovostne beljakovine, nizko energijsko vrednost ter bogastvo vitaminov in mineralov. Zato jih nutricisti uvrščajo med živila, ki jih je smiselno vključevati v uravnoteženo prehrano.

Majhno živilo, velika hranilna vrednost

Jajca sodijo med najbolj hranljiva živila. Vsebujejo visokokakovostne beljakovine, omega-3 maščobne kisline, vitamin D in holin, poleg tega pa še vrsto pomembnih mineralov: fosfor, cink, železo, kalcij in selen. Med vitamini izstopajo A, E, riboflavin in pantotenska kislina.

Bogata z beljakovinami, vitamini in minerali. Foto: Shutterstock
Bogata z beljakovinami, vitamini in minerali. Foto: Shutterstock

Zaradi te kombinacije hranil lahko prispevajo k zdravju oči, pomagajo pri uravnavanju telesne teže in, kot kažejo nekatere raziskave, celo zmanjšujejo tveganje za določene bolezni, denimo raka dojk. Prav v tej celovitosti se skriva njihova vrednost: niso zgolj vir ene hranilne snovi, temveč uravnotežen paket.

PREBERITE ŠE -> Ta podatek o rednem uživanju jajc vas zna presenetiti (miti in resnice o hrani)

Ni vsako jajce enako

Ko govorimo o jajcih, pogosto pozabimo na ključno vprašanje: od kod prihajajo. Kakovost jajc je namreč tesno povezana z načinom reje kokoši – z njihovo prehrano, možnostjo gibanja in dostopom do naravne svetlobe.

Raziskave kažejo, da lahko jajca kokoši iz proste reje vsebujejo tudi tri- do šestkrat več vitamina D kot jajca kokoši, ki živijo izključno v zaprtih prostorih. To ni zanemarljiva razlika, temveč pomemben pokazatelj, da izbira pri nakupu šteje.

Na jajcih najdemo številčno oznako, ki razkriva način reje:

0 pomeni ekološko rejo,

1 prosto oziroma pašno rejo,

2 hlevsko (talno) rejo,

3 baterijsko rejo.

Prav prvi dve kategoriji veljata za bolj kakovostni – tako z vidika dobrobiti živali kot tudi hranilne vrednosti. Baterijska reja pa ostaja najbolj problematična oblika, tako etično kot prehransko.

PREBERITE ŠE -> Največja prehranjevalna napaka, ki jo Slovenci delamo pri večerji (po mnenju naturopatinje)

Kaj pomenijo oznake na embalaži

Poleg načina reje na embalaži zasledimo tudi oznake velikosti:

XL (nad 73 g),

L (63–73 g),

M (53–63 g),

S (pod 53 g).

Pomembna je tudi razdelitev na kategoriji A in B. Jajca kategorije A so primerna za neposredno prehrano ljudi, medtem ko se jajca kategorije B uporabljajo predvsem v industriji.

Jajca so razmeroma obstojno živilo – užitna naj bi bila še približno 28 dni po tem, ko so bila znesena. Foto: Shutterstock
Jajca so razmeroma obstojno živilo – užitna naj bi bila še približno 28 dni po tem, ko so bila znesena. Foto: Shutterstock

Kako jih pravilno shranjevati

Jajca so razmeroma obstojno živilo – užitna naj bi bila še približno 28 dni po tem, ko so bila znesena. A kot pri večini živil velja: bolj sveža so, boljša so.

Shranjujemo jih lahko v hladilniku ali pri sobni temperaturi, vendar je ključno, da jih ne izpostavljamo temperaturnim nihanjem. Priporočljivo jih je hraniti v originalni embalaži, s koničastim delom navzdol, saj tako dlje ohranijo svežino. Torej, mesto v vratih hladilnika v resnici ni najbolj optimalno.

PREBERITE ŠE -> Kako po praznikih resetirati črevesje

Za ženske v menopavzi

Priznana slovenska naturopatinja Erika Brajnik poudarja, da so jajca pogosto neupravičeno demonizirana. Po njenem mnenju je za stanje holesterola v našem telesu ključno stanje jeter, saj da ta proizvajajo večino holesterola v telesu. »Če so jetra zdrava in jih dobro hranimo, proizvajajo dober holesterol. Če pa spijemo pet kav na dan, bodo jetra slaba in bodo proizvedla slab holesterol.«

Ob tem poudarja še, da so jajca lahko posebej koristna za ženske v menopavzi, saj podpirajo ravnovesje holesterola in delovanje jeter.

Zanimiv je tudi njen nasvet za boljšo prebavljivost: jajca naj bi bila lažje prebavljiva, če jih pred pripravo zmešamo z nekaj oljčnega olja, alternativa pa so lahko tudi prepeličja ali račja jajca.

PREBERITE ŠE -> Jajc lahko užijemo pet na dan, a samo, če so takšna (po mnenju naturopatinje)

Zmernost kot najboljši kompas

Jajca torej niso sovražnik – prej nasprotno. So eno najbolj dostopnih in hranilno bogatih živil, ki jih lahko vključimo v vsakodnevno prehrano. A tako kot pri vseh stvareh tudi tukaj velja preprosto pravilo: zmernost.

Namesto strahu pred enim samim hranilom je smiselno pogledati širšo sliko; kakovost prehrane, način življenja in izvor živil.

Preberite še:

V prodaji