Zakaj bi morali prav zdaj nabirati smrekove vršičke (in kako pravilno narediti sirup)
Ko se gozdovi obarvajo svetlo zeleno, nastopi dragoceno, a kratko obdobje leta, ko smreka ponudi enega svojih najbolj zdravilnih darov – mlade vršičke. So prava naravna lekarna, ki so jo dobro poznali že naši predniki. Danes se k njej vračamo predvsem zaradi sirupa, a smrekove vršičke je mogoče v zdravilne in blagodejne namene uporabiti še na druge načine.
Zakaj so smrekovi vršički tako dragoceni?
Smreka (Picea abies) je med iglavci ena najbolj aromatičnih rastlin, njeni mladi poganjki pa so izjemno bogati z učinkovinami, ki podpirajo telo na več ravneh. Vršički vsebujejo veliko vitamina C, enega ključnih antioksidantov, ki krepi imunski sistem, podpira odpornost in pomaga telesu v boju proti okužbam. Posebnost smrekovih vršičkov je, da se vitamin C v njih dobro ohrani tudi pri sušenju ali zamrzovanju.
Poleg tega v njih najdemo še karotenoide, ki varujejo celice pred poškodbami zaradi svetlobe, ter minerale, kot sta magnezij in kalij, pomembna za delovanje mišic, živčevja in srca. Ne gre spregledati niti klorofila, ki spodbuja celjenje, podpira dihala in pomaga uravnavati raven sladkorja ter holesterola v krvi.
Posebno vlogo imajo tudi eterična olja, smole in čreslovine. Prav te snovi dajejo smreki značilen vonj po iglavcih in hkrati blagodejno delujejo na dihala. Smrekovi vršički tako pomagajo blažiti kašelj, čistijo dihalne poti in lajšajo težave pri prehladu ali bronhitisu.
Kako in kdaj jih nabirati?
Sezona smrekovih vršičkov je kratka, običajno traja le nekaj tednov, od konca aprila do začetka junija, odvisno od vremena in nadmorske višine. Pravi čas za nabiranje je, ko so vršički še mehki, svetlo zeleni in dolgi nekaj centimetrov.
Pri tem pa velja nekaj pomembnih pravil:
- nabirajte jih v gozdu, vsaj 100 metrov stran od cest in onesnaženja,
- izbirajte zdrava drevesa,
- nikoli ne obirajte vseh vršičkov z enega drevesa,
- raje trgajte tiste vršičke, ki rastejo bolj v notranjosti krošnje,
- naberite le toliko, kot jih potrebujete.
Pomembno je razumeti, da na mestu, kjer odtrgamo vršiček, veja ne raste več. Zato je zmernost ključna, saj bomo tako smrekove vršičke na istem območju lahko nabirali še vrsto let.
Ne zamenjajte smreke za strupene iglavce
Čeprav smreka ni edini užitni iglavec, pa je med zimzelenimi igličastimi drevesi in grmi kar nekaj zelo strupenih. Takšna je denimo tisa, ki kot mlado drevo zelo spominja na smreko ali jelko, zato jo nabiralci brez predznanja lahko zamenjajo za eno od njiju (to se je nedavno zgodilo tudi prvošolčkom v Lukovici).
Če niste prepričani, za katero drevo gre, si pozorno oglejte njegove veje in iglice. Smrekove iglice so tanjše, svetlejše in ostre na konicah, če se jih dotaknemo, pičijo. Iglice tise so po drugi strani širše in ploščate, konica pa zaobljena, na spodnji strani so svetlejše z dvema svetlima progama. Razlika med drevesoma je tudi v vršičkih, ki jih nabiramo za pripravo sirupa ali čaja. Tisini vršički so nekoliko podaljšani in debelejši, daljši kot vršički smreke.
Poleg tise so strupeni iglavci še ciprese, paciprese in kleki, prav tako pa za uživanje ne nabiramo iglic okrasnih smrek in iglavcev iz vrtnarskih centrov, saj jih pogosto ne moremo določiti do vrste in torej tudi ne moremo vedeti, ali so strupeni.
Domači sirup iz smrekovih vršičkov (in ključna napaka pri pripravi, ki jo naredi večina ljudi)
Sirup iz smrekovih vršičkov je eno najbolj priljubljenih domačih zdravil za kašelj in prehlad. Deluje pomirjujoče na grlo, pomaga pri izkašljevanju in hkrati krepi odpornost.
Priprava je preprosta:
- v čist steklen kozarec po plasteh zlagamo smrekove vršičke in sladkor,
- plast vršičkov naj bo vedno prekrita s plastjo sladkorja,
- kozarec dobro zapremo,
- postavimo ga na toplo, vendar senčno mesto,
- pustimo stati približno 40 dni.
V tem času sladkor iz vršičkov izvleče sokove in nastane gost, aromatičen sirup. A prav pri zadnjem koraku se skriva napaka, ki jo dela večina ljudi. Kot opozarja slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj: »Veliko ljudi kozarce postavi na okensko polico in jih izpostavi soncu, kar svetujejo tudi številni recepti. A to ni najbolje, saj sončni žarki uničijo hranilne snovi, predvsem vitamin C in eterična olja.« Rezultat je sicer sladek sirup, a z bistveno manj zdravilnimi lastnostmi.
Sirup naj zato zori na toplem, a v senci. Če druge možnosti ni, kozarec vsaj zaščitite s krpo ali papirjem. Ko je sirup pripravljen, ga precedimo in shranimo v temne kozarce na hladnem. Uživamo ga po žlicah ali kot dodatek čaju, nekateri pa ga dodajajo tudi v limonade ali druge osvežilne napitke.
Smreka kot začimba ali čaj
Čeprav je sirup najbolj znan pripravek, lahko smreko vključimo v prehrano še na več načinov.
Smrekova začimba
Smrekove iglice lahko posušimo in zmeljemo v aromatično začimbo, ki diši po gozdu in se odlično ujame tako s slanimi kot sladkimi jedmi, predvsem iz divjačine, gob ali gozdnih sadežev. Za pripravo začimbe lahko uporabimo mlade vršičke ali zrelejše poganjke, po besedah Reboljeve pa je smiselno izbrati nekoliko temnejše, bolj razvite poganjke, saj vsebujejo več aromatične smole in učinkovin. Sveže iglice razprostremo na pladenj in jih sušimo v suhem prostoru ali v pečici pri približno 45 °C. Sušenju na soncu se izognemo, saj svetloba razgrajuje zdravilne snovi. Ko se posušijo, iglice odpadejo z vejic, te nato zmeljemo v prah in shranimo v steklen kozarec. Pri mletju pazimo, da jih ne pregrejemo, enako pa velja pri kuhanju: smrekove začimbe jedem dodajamo proti koncu priprave.
Smrekov čaj
Iz smrekovih iglic in vršičkov si lahko pripravimo tudi napitek, ki blagodejno vpliva na dihala. Poparek pripravimo tako, da iglice prelijemo z vročo vodo in pustimo stati približno 10 minut. Ta način ohrani več vitamina C in ima milejši okus. Prevretek pa dobimo, če iglice kuhamo do 10 minut. Takšen napitek je močnejšega okusa, saj vsebuje več terpenoidov. Pri prevretku zato velja tudi previdnost: zaradi koncentracije učinkovin zadostuje zgolj ena skodelica na dan.
Še opozorilo
Smrekovi vršički so darilo, ki ga narava ponudi le za kratek čas. Če jih nabiramo spoštljivo in pripravimo pravilno, lahko iz njih ustvarimo preprosta, a izjemno učinkovita domača zdravila, ali pa jih vključimo v kulinariko in si popestrimo jedilnik z novimi okusi. Seveda pa kot vse zdravilne rastline niso primerni za vsakogar in moramo pri količni, ki jo zaužijemo, biti previdni. Zaradi vsebnosti terpenov se nosečnicam odsvetuje pogosto uživanje večjih količin pripravkov iz iglavcev. Pri uporabi sirupa pa velja zmernost: žlica ali dve na dan povsem zadostujeta.
Kaj pa drugi iglavci?
Ste vedeli, da med iglavci, ki rastejo v Sloveniji, ni užitna samo smreka, ampak tudi drugi predstavniki? Vas zanima, kateri? In kako prepoznati tiste, ki so strupeni? Preberite več o tem in kako jih lahko uporabimo, TUKAJ.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
