Spremembe potekajo počasi in postopno več let. V tem obdobju se zdrave celice najprej spremenijo v predrakave. Iz njih se, če jih ne zdravimo, postopno razvije rak. Zgodnjih težav, ki bi opozarjale na nevarnost raka materničnega vratu, navadno ni. Zdravljenje je zahtevno in pogosto pušča telesne in psihične posledice.
Zato smo ginekologi zadovoljni, da lahko s svojim delom pomagamo pravočasno odkrivati in zdraviti predrakave spremembe materničnega vratu ter razvoj raka preprečiti.



Dragocenost, imenovana Zora

V Sloveniji imamo od leta 2003 organiziran presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA). Vse ženske med 20. in 64. letom najprej v razmiku enega leta, nato pa vsake tri leta povabimo na preventivni odvzem brisa materničnega vratu (BMV), s čimer lahko v večini primerov (80–90 odstotkov) predrakave celice pravočasno odkrijemo in zdravimo ter razvoj raka preprečimo.

V Sloveniji je pri približno 85 odstotkih žensk, ki hodijo na redne preglede brisov, izvid BMV normalen oziroma negativen. Pri osmih odstotkih najdemo v BMV vnetne ali reaktivne spremembe. Ponovna kontrola in morebitno zdravljenje sta potrebna glede na priporočilo ginekologa.

Če so celice spremenjene, je izvid označen kot patološki. V to skupino sodijo vsi brisi, pri katerih ugotovijo blage, zmerne ali redko hujše celične spremembe. Patološki izvid ne pomeni, da ima ženska raka, nas pa opozori, da se s celicami materničnega vratu nekaj dogaja in so zato potrebne večja pozornost in dodatne preiskave.



Odzovite se povabilu

Ženske ob ugotovitvi bolezensko spremenjenih celic povabimo na ponovni pregled. Čeprav se ob vabilu iz ambulante lahko prestrašijo, je pomembno, da se nanj odzovejo in s tem ne zamudijo priložnosti za zgodnje odkritje bolezni. Če je strah prehud in se ženski zdi, da ne bo zdržala do pregleda, lahko vedno pokliče v ambulanto izbranega ginekologa, prosi za pojasnilo in se precej razbremeni prehudega strahu.

Pri blagih spremembah celic pacientko lahko čaka le ponovni odvzem BMV čez nekaj mesecev, morda z dodanim odvzemom brisa na okužbo z »onkogenimi HPV«. Pri zmernih ali hujših spremembah pa kolposkopija in po potrebi odščip (biopsija) majhnega koščka tkiva materničnega vratu za natančnejšo opredelitev spremembe in ugotovitev potrebe po zdravljenju.



HPV-testiranje

S testom HPV je mogoče ugotoviti morebitno okužbo s posebnimi vrstami virusov, imenovanimi hudo ogrožajoči humani papiloma virusi (okrajšano onkogeni HPV). Ti so ključni dejavnik pri nastanku predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu. Pozitiven izvid testa HPV ne pomeni, da boste zagotovo zboleli za rakom materničnega vratu, saj pri večini žensk okužba sama po sebi izzveni v letu ali dveh. Če pa imate v celicah materničnega vratu ugotovljene blage patološke spremembe, je izvid testa HPV v pomoč pri načrtovanju ukrepov, ki naj bi preprečili nastanek raka materničnega vratu.

Kolposkopija in biopsija

Kolposkop je optična naprava, s katero pod povečavo opazujemo maternični vrat, nožnico in zunanje spolovilo. S pomočjo kolposkopa poiščemo spremenjeno tkivo in ga po potrebi s posebnim inštrumentom odščipnemo.

Odščip razen v izjemnih primerih ne zahteva anestezije in ga opravimo v ambulanti. Tkivo po odvzemu pošljemo na histološko preiskavo, ki jo opravi patolog s pomočjo mikroskopa.



Zdravljenje

Za zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu se odločimo glede na stopnjo spremembe, ki jo je pokazala histološka preiskava, starost ženske, njene strahove, pomisleke in pripravljenost hoditi na redne preglede.

Spremembe nizke stopnje (PIL nizke stopnje, CIN 1) pogosto spontano izzvenijo. V dveh letih jih izzveni več kot 50 odstotkov, zato jih navadno le redno spremljamo in zdravimo le, kadar po dveh letih ne izzvenijo, napredujejo v spremembe hujše stopnje, kadar dvomimo, da bo gospa prihajala na priporočene kontrolne preglede. Včasih je razlog za zdravljenje tudi hud strah pacientke pred napredovanjem spremembe, ki ga ne moremo pomiriti s pojasnili.

Spremembe nizke stopnje, ki jih jasno vidimo na zunanjem delu materničnega vratu, uničimo z zamrznitvijo, s pomočjo laserja ali elektrokoagulacije. Te metode ne vplivajo na bodoče zanositve, nosečnosti in spolno življenje ženske.

Spremembe visoke stopnje (PIL visoke stopnje, CIN 2 in 3) pogosteje napredujejo v raka materničnega vratu, zato jih je treba zdraviti. Na razpolago imamo različne načine in tehnike. Najpogosteje delček materničnega vratu, ki je bolezensko spremenjen, izrežemo s skalpelom (konizacija), z električno zanko (LLETZ) ali laserjem. Konizacijo opravimo v splošni ali področni anesteziji, pacientke odidejo domov dva dni po posegu. LLETZ in lasersko konizacijo opravimo v lokalni anesteziji, pacientke pa lahko zapustijo bolnišnico že uro po posegu. Zapleti po posegu so redki, če se držimo navodil in se po posegu izogibamo kopanju (lahko se tuširamo), nimamo odnosov, ne uporabljamo tamponov in prvih nekaj dni ne dvigujemo težjih bremen.

Zdravljenje ne vpliva na spolno življenje in zanositev, vendar pa pri nosečnicah po posegu na materničnem vratu opažamo nekaj več prezgodnjih porodov pred 37. tednom nosečnosti, zato jih skrbneje nadzorujemo.



Kaj lahko same storimo?

Kaj lahko storimo, da preprečimo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu?

Ginekologi si želimo, da bi dekleta pričela s spolnimi odnosi takrat, ko maternični vrat dozori in postane odpornejši, in ne že v zgodnjih najstniških letih. Želimo si, da ne bi menjavale spolnih partnerjev. Želimo si, da bi, dokler ne srečajo princa svojih sanj, s katerim se bodo jutri poročile in pojutrišnjem z njim imele otroke, pri spolnih odnosih uporabljale tudi kondom. Tako bi precej zmanjšali možnost okužbe s HPV.

Pred dvema vrstama HPV, ki sta skupaj odgovorna za 70 odstotkov raka materničnega vratu, se lahko zavarujemo s cepljenjem.

Na genetiko žal ne moremo vplivati, lahko pa skrbimo za dobro telesno odpornost, ki nam bo pomagala, da bo morebitna okužba s HPV čim prej izzvenela. Pri tem nam lahko veliko pomagajo zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in sprostitvene tehnike za zmanjševanje morebitnega stresa. 



* Tadeja Štrumbelj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, terapevtka medicinske hipnoze, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj