Vitamin, na katerega smo kar malo pozabili (pa je prav v tem času še kako pomemben)

Ko je razsajal koronavirus, smo vsi vedeli, kako potreben je za zdravje človeka in naš imunski sistem vitamin D. Ta vitamin vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije v našem telesu, med drugim omogoča mineralizacijo kosti, je kazalec splošnega zdravja ter zdravega življenjskega sloga. Pravimo mu tudi sončni vitamin, saj ga imamo spomladi in poleti dovolj. Več dnevne svetlobe pade na našo kožo, manj ga moramo vnašati v telo s hrano. Če smo zunaj tri ure na dan, ga skoraj ne potrebujemo več iz hrane. Sicer pa so odličen rastlinski vir avokado, nepraženi oreški in semena, pa tudi vse užitne gobe.

Pozimi, ko so dnevi kratki, pa še ti redko sončni, torej vitamina D preko sončne svetlobe ne prejmemo dovolj, zato ga bi morali dodajati. V času epidemije smo ga redno vključevali v prehrano in ga dodajali v obliki prehranskih dodatkov. Po nekaj letih pa se zdi, da smo nanj kar malce pozabili. Kar pa v času, ko razsajajo različne viroze in je skorajda nemogoče, da ne bi stopili v stik s kakšnim virusom, nikakor ni prav.

Smernice, ki veljajo za naš prostor in prebivalce

Da pozimi veliki večini primanjkuje vitamina D, potrjujejo epidemiološke študije, na podlagi katerih so slovenski strokovnjaki sestavili in danes tudi predstavili smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Te niso namenjene določenim bolezenskim stanjem, ampak, kot je ob predstavitvi povedla endokrinologinja Marija Pfeifer »predvsem zdravi populaciji in nekaj ogroženim skupinam, ki še vedno sodijo v zdravo populacijo, a so bolj ogrožene za pomanjkanje vitamina D.«

PREBERITE ŠE -> Vse, kar morate nujno vedeti o vitaminu D (piše specialist Darko Siuka)

Zmanjša pojavnost sladkorne bolezni in zmanjša splošno umrljivost

Kot je poudarila endokrinologinja, vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic. Številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave z dodajanjem vitamina D pa v zadnjem času dokazujejo tudi ugodne učinke vitamina D na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni in akutnih okužb dihal. Študije dokazujejo, da lahko dodajanje vitamina D zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo in nekoliko zmanjša splošno umrljivost. Ugodni učinki so bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to v veliki meri značilno za slovensko populacijo, je navedla.

PREBERITE ŠE -> Preverite, ali imate dovolj vitamina D, ki omili potek virusnih obolenj

80 odstotkom Slovencem ga primanjkuje

Danes dostopni podatki kažejo, da je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, je poudaril Igor Pravst z Instituta za nutricionistiko. V obdobju podaljšane zime biosinteza vitamina D v človeški koži namreč praktično ne poteka, zato so prebivalci v tem času skoraj v celoti odvisni od prehranskega vnosa oziroma dodajanja vitamina D, je navedel.

Ob tem je izpostavil rezultate več raziskav inštituta o tem, kakšna je preskrbljenost prebivalstva z vitaminom D. Nacionalna raziskava NutriHealth je pokazala, da ima pozimi kar okoli 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, približno 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje. »Ti rezultati so zelo skrb vzbujajoči,« je navedel.

Še bolj skrb vzbujajoče so razmere v nekaterih ožjih populacijskih skupinah. Letos objavljeni rezultati raziskave NutriCare so namreč pokazali še večje stopnje pomanjkanja vitamina D med prebivalci domov za starejše odrasle (DSO) skozi vse leto.

»Skoraj polovica prebivalcev DSO ni dodajala vitamina D, prevalenca hudega pomanjkanja pri njih pa je bila tudi poleti kar 50 odstotkov,« je poudaril. Zelo pomembni so po njegovih navedbah tudi rezultati o dejavnikih tveganja iz projekta Nutri-D, kjer so ugotovili, da so za pomanjkanje vitamina D še bolj ogrožene osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo.