Previsok krvni tlak je dejavnik tveganja za srčno in možgansko kap. Da bi razumeli številke, ki nam jih kaže merilnik, moramo vedeti, da tlak običajno niha med 120 in 80 mmHg in odraža krčenje in raztezanje prekatov. Srce namreč ritmično potiska kri v arterije (žile odvodnice), zato tlak krvi v njih niha sočasno s krčenjem in širjenjem srčnih prekatov. Arterijski tlak je najvišji, ko se srce skrči (imenujemo ga sistolični krvni tlak), in najnižji, ko srce počiva pred naslednjim krčenjem srčnih votlin (diastolični tlak). Tlak je precej nižji v mreži lasnic, po katerih se tok krvi enakomerno porazdeli. Ko kri doseže vene (žile dovodnice), je njen tlak najnižji.

Vsak drugi odrasli

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek »tihi ubijalec«. Ko se arterijska hipertenzija pojavi kot posledica drugih bolezni, govorimo o sekundarni hipertenziji. Povzročajo jo bolezni ledvic, ledvičnih žil in žlez z notranjim izločanjem. Če pa vzroka ne moremo ugotoviti, visok krvni tlak imenujemo esencialna arterijska hipertenzija. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti človek (skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi). Podatki za Slovenijo niso spodbudni. Povišan tlak ima skoraj vsak drugi odrasli, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih.



Deset milijonov življenj

Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da se skoraj polovica ljudi s povišanim krvnim tlakom tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar. Navaja: »To pomeni, da je okoli 75 odstotkov svetovnih bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali nenadoma umrejo. Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Po vsem svetu hipertenzija vsako leto zahteva 10 milijonov življenj.« Preventiva zvišanega krvnega tlaka in prepoznava bolnikov z arterijsko hipertenzijo sta ključnega pomena, obenem pa je v vsakdanjem življenju nujno omejiti vnos soli in s tem natrija; je namreč dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak.