V zadnjih letih bistveno manj otrok alergičnih na arašide - Kaj je razlog?

Raziskava, objavljena v Journal of Pediatrics, povzema pa jo britanski Guardian, kaže, da se je število diagnoz alergije na arašide pri otrocih od leta 2017 zmanjšalo za več kot 40 odstotkov. Razlog za ta pozitivni podatek pa je v smernicah za uvajanje hrane in alergenov.

Namreč, v poznih devetdesetih in ob začetku novega tisočletja so staršem svetovali, naj otrokom ne dajejo arašidov – enega najpogostejših alergenov – vse do tretjega leta starosti.

Toda leta 2015 je v New England Journal of Medicine izšla študija LEAP (Learning Early About Peanut Allergy), ki je pokazala, da lahko zgodnje uvajanje arašidov – že pri nekajmesečnih dojenčkih – zmanjša tveganje za razvoj alergije za več kot 80 odstotkov.

Leta 2017 so v priporočilih, kako preprečiti alergije na arašide, že zapisali, da se dojenčkom v prehrano vključi arašidovo maslo.

»Napačno mišljenje je, da z zamikom uvajanja alergenih živil preprečimo alergije,« za Guardian pojasnjuje dr. Stanislaw Gabryszewski, ameriški pediater in soavtor raziskave.

»Danes imamo trdne dokaze, da je res nasprotno – zgodnje uvajanje arašidov in drugih alergenov v dojenčkovo prehrano lahko dejansko zmanjša tveganje za razvoj alergij, ki povzročijo anafilaktični šok.«

PREBERITE ŠE -> Pijača življenja: sok granatnega jabolka (in kako ga najlažje pripravimo sami doma)

Arašidova panika

Pred 90 leti so bile alergije na arašide redke. Toda kasneje se je njihova pojavnost podvojila. Ena izmed študij iz leta 2009 je pokazala, da je v Združenem kraljestvu med letoma 1989 in 1996 delež otrok z alergijo na arašide zrasel z 0,5 na 1 odstotek, v ZDA pa z 0,4 na 0,8 odstotka med letoma 1997 in 2002.

Povečanje je sprožilo tako imenovano »arašidovo paniko«. Ker so arašidi in oreščki povzročili večino smrtnih primerov zaradi alergij, so številne šole in letalske družbe uvedle območja brez arašidov.

Nedavne raziskave kažejo, da ima približno 3 odstotke odraslih Američanov alergijo na arašide, po podatkih britanske organizacije Anaphylaxis UK pa ima en otrok na 50 in en odrasli na 200 alergijo na oreščke.

Kaj so prehranske alergije?

Ko ima nekdo alergijo na hrano, telo ustvari protitelesa, imenovana imunoglobulin E (IgE), usmerjena proti alergenom v hrani,« razlaga dr. Hemant Sharma, alergolog in imunolog v ameriški pediatrični kliniki Children’s National Hospital.

Z drugimi besedami: telo napačno prepozna hrano kot škodljivo in tvori zaščitne beljakovine (IgE), ki se vežejo na alergen in ga skušajo izločiti. To sproži simptome, kot so izpuščaji, srbeča koža, otekanje obraza, ustnic ali ust, bruhanje, drisko, težave s požiranjem in oteženo dihanje.

Alergije so posledica zapletene kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov, dodaja Gabryszewski. Lahko so dedne, lahko pa vplivajo tudi zunanji dejavniki. Najpogostejše alergije pri otrocih so na mleko, jajca in arašide. Večina otrok alergijo na mleko in jajca preraste, medtem ko alergija na arašide pogosto ne izzveni. Pri odraslih so najpogostejši alergeni arašidi, oreščki in školjke.

PREBERITE ŠE -> Divji kostanj: ni užiten, lahko pa iz njega pripravite pralni prašek

Kako varno uvajati arašide v otrokovo prehrano?

Smernice, kdaj začeti z uvajanjem goste hrane, se postopoma vedno bolj približujejo v zgodnje dojenčkovo obdobje. Za ameriški prostor je značilno, da dojenčku gosto hrano ponudijo tudi že pri štirih mesecih, pri nas smo s tem še nekoliko previdni.

Zagotovo pa naj bi okoli šestega meseca dojenček že začel spoznavati hrano, ki jo jedo starši in sorojenci. Postopoma začnemo tudi z uvajanjem morebitnih alergenov, seveda v primernih količinah in korak po koraku.

Celi arašidi predstavljajo nevarnost, arašidovo maslo pa je lahko preveč gosto. Gabryszewski svetuje, naj starši arašidovo maslo razredčijo z vodo ali materinim mlekom in postopno povečujejo količino do približno dveh čajnih žličk nekajkrat na teden. Poskusimo lahko tudi z arašidovimi prigrizki, ki se raztopijo v ustih.

Pri uvajanju katerega koli alergena naj starši pozorno spremljajo znake alergijske reakcije – izpuščaje ali bruhanje. Blage simptome, kot so izpuščaji, lahko običajno omilimo z antihistaminikom, a če otrok bruha, kašlja ali težko diha, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

Če otrok po večkratnih izpostavitvah nima reakcije, živilo najverjetneje dobro prenaša. Pomembno pa je, da se s tem živilom nadaljuje – če ga po uvajanju popolnoma odstranimo iz prehrane, se lahko otrok nanj ponovno senzibilizira.

Zato strokovnjaki priporočajo, naj starši začnejo z živili, ki jih družina pogosto uživa doma.

Kot so še zapisali pri Guardianu, zgodnje uvajanje sicer ne zagotavlja popolne zaščite, a vseeno prinaša spodbudne rezultate.