Uživanje sladkorja povzroča depresijo in anksioznost tudi pri zdravih ljudeh

Dolga desetletja je veljalo, da sladkor vpliva predvsem na našo energijo in raven krvnega sladkorja, a znanstveniki že dalj časa sumijo, da ima uživanje sladkorja tudi skrb vzbujajoč vpliv na naše duševno počutje. In ne, ne govorimo o občutku zadovoljstva, ki nas preplavi, ko pojemo nekaj sladkega. Po mnenju strokovnjakov naj bi prekomerno uživanje sladke hrane in pijače povzročalo depresijo. 

Ideja, da bi to lahko bilo mogoče, se je raziskovalcem porodila, ko so ugotovili, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo bistveno povečano pojavnost depresije – in sicer se pri diabetikih depresija pojavlja od dva do celo trikrat pogosteje, kot v splošni populaciji. Raziskovalci so sprva to višjo pojavnost pripisovali teži spopadanja s kronično boleznijo, a številke so vztrajale tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali, zato so kopali naprej in ugotovili, da se za depresivnimi motnjami pri sladkornih bolnikih skriva – sladkor. 

»Povišana stopnja depresije pri ljudeh s sladkorno boleznijo je bila razumljena kot posledica hitrih porastov krvnega sladkorja, ki jim sledijo strmi padci. Ta nihanja lahko vplivajo na razpoloženje, povzročajo razdražljivost, anksioznost, kognitivne težave in utrujenost ter povečujejo tveganje za depresijo,« pravi priznani ameriški zdravnik in psihiater Peter M. Hartmann, ki za Psychology Today razlaga, kako uživanje sladkorja učinkuje na zdrave osebe, ki imajo delujočo trebušno slinavko in s presnavljanjem sladkorja sicer nimajo težav. Nove študije so namreč pokazale, da lahko presežek sladkorja povzroči depresijo tudi pri nediabetikih 

PREBERITE ŠE -> Tako na telo učinkuje sladkor (presenečeni boste, kje vse se skriva)

Kitajski raziskovalci Medicinske univerze Wenzhou so denimo lani z analizo biomedicinskih podatkov, zbranih na britanski populaciji, pokazali, da že minimalno uživanje hrane z dodanimi sladkorji poveča tveganje za nastanek depresije – komaj 100 mg sladkorja je bilo potrebnih za skoraj tretjino (28-odstotno) večje tveganje za depresijo. Neka druga kitajska študija pa je že leta 2015 pokazala, da imajo ljudje, ki pogosto posegajo po umetno sladkanih pijačah, izrazito povečano tveganje za depresijo. 

Če ste sladkosneda oseba, ki ji uživanje slaščic predstavlja droben trenutek zadovoljstva, se vam morda zdi, da napisano ne pije vode, in si mislite, da sladkor na vas učinkuje nasprotno. A vpliv sladkorja na naš organizem je nekoliko bolj zapleten, kot samo, kaj se zgodi nekaj sekund po tem, ko se sladkor dotakne naših brbončic. 

Sladkor namreč učinkuje na naš črevesni mikrobiom, ta pa ima izredno pomembno vlogo pri našem duševnem zdravju, razlaga ameriški zdravnik. 

Ni nujno, da ste sladkosnedi, sladkor je lahko vsakodnevno na vašem meniju, tudi če uživate določeno "zdravo" hrano, ki vsebuje veliko skritih dodanih sladkorjev. Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE -> Katera živila jeste z mislijo, da so zdrava, a to niso

Mikrobiom je zbirka trilijonov bakterij, virusov in gliv, ki živijo v simbiozi v in na telesu. Ti mikrobi so na koži, v prebavilih, ustih, pljučih, dihalnih poteh ter v urogenitalnem traktu (vključno z vagino). Največja skupnost mikrobov se nahaja v našem črevesju in nanjo vplivamo neposredno s hrano, ki jo uživamo. Hrana bakterijam črevesnega mikrobioma zagotovi hranila, bakterije pa s prebavo hrane zagotavljajo hranila za nas. 

Različna hrana hrani različne črevesne bakterije. Vlaknine denimo spodbujajo rast »dobrih« bakterij, medtem ko sladkor spodbuja rast »slabih«. Dokler je razmerje enih in drugih v ravnovesju, nimamo težav, problem pa nastane, ko se to ravnovesje poruši in se začnejo pospešeno množiti »slabe« bakterije. 

»Prekomeren vnos sladkorja spodbuja rast vrste bakterij, ki povzročajo vnetja (npr. actinobakterij),« pravi Hartmann in doda, da s sladkorji bogata hrana v našem črevesju tudi zmanjša proizvodnjo kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so ključne protivnetne snovi. »Ta vnetja lahko nato prečkajo krvno–možgansko bariero in povečajo tveganje za depresijo.« 

PREBERITE ŠE -> VIDEO: Neravnovesje v črevesju vzrok za številne bolezni (dr. Teja Klančič in Tereza Poljanič)

Poleg tega lahko sprememba v črevesnem mikrobiomu poruši tvorbo nevrotransmiterjev serotonina in dopamina, ki odločajo o našem razpoloženju in motivaciji. To je še dodaten razlog, kako uživanje sladkorja ustvarja pogoje za nastanek depresije, opozarja zdravnik. »Črevesni mikrobiom ima namreč pomembno povezavo z možgani prek perifernega živčnega sistema, vagusnega živca, ki izhaja iz možganskega debla, in hormonov, ki se tvorijo v črevesju.« 

A depresija ni edina neprijetna posledica s sladkorjem bogatih diet. Hartmann pravi, da lahko uživanje sladke hrane in pijač povzroča tudi anksioznost in druge motnje razpoloženja. Posebej ranljivi so ljudje, ki so že sicer nagnjeni k depresiji ali anksioznosti. Zanje so presežki sladkorja in umetnih sladil lahko še bolj škodljivi, zato zdravnik svari: »Vsak, ki je dovzeten za depresijo ali anksioznost, bi moral biti še posebej pozoren na vnos sladkorja in umetnih sladil.« 

PREBERITE ŠE -> Sladkor dejansko uničuje in stara našo kožo: To so znaki, da ga uživate preveč

Če se tudi sami spopadate s simptomi depresije ali anksioznosti, je lahko morda prvi korak k rešitvi, da odprete hladilnik in shrambo ter pod drobnogled vzamete hrano, ki jo uživate. Če boste ugotovili, da je na vašem meniju veliko sladkorja, bi se bilo smiselno posvetovati z zdravnikom in nutricionistom, ki vam lahko pomagata z nasveti, kako vzpostaviti ravnovesje v črevesju.  

»Ker je disfunkcionalen črevesni mikrobiom pri depresiji zelo pogost, nekateri zdravniki za normalizacijo mikrobioma namreč že priporočajo jemanje probiotikov in/ali prebiotikov,« zaključi Hartmann.