Na pomladnem velikem ljubljanskem shodu v podporo konoplji sta v zelo pisani množici naredila name največji vtis Rok Svetek in Petra Batagelj. Na svoji stojnici sta promovirala predvsem kulinarične poslastice iz ekološke konoplje in brbončice so se kar zdrznile ob čudovitih juhicah in kolačih iz konopljinega semena, proteinskega prahu ali in/ali olja. Rok in Petra prodajata vrhunske izdelke iz industrijske konoplje pod znamko Good Green. Obenem se trudita javnost izobraziti o revolucionarnem potencialu, ki bi ga znala imeti za naše zdravje in celotno ekonomijo ta na videz krhka, a po učinkih neizrekljivo mogočna rastlina. 

Velik odmev je sprožilo nedavno priporočilo strokovne skupine Zdravniške zbornice, naj se medicinsko konopljo čim prej uvrsti med zdravila na recept. Vajino sestrsko podjetje Herbeks je na tem področju eden izmed pionirjev: ekološke konopljine kapljice z visoko vsebnostjo zdravilnega CBD namreč prodaja, odkar to dovoljuje zakon. Za kaj vse so se izkazale koristne?

Petra: Brez dvoma je dokazano, da konopljin CBD ščiti in ohranja živčne celice, stimulira rast kosti, deluje preventivno pri osteoporozi, pomaga pri nespečnosti, deluje protikrčno in protivnetno, znižuje raven sladkorja v krvi.

Rok: Veliko naših strank pravi, da jim kapljice CBD izjemno pomagajo pri tesnobi, napadih panike, depresiji, tudi pri različnih težavah s kožo.

Petra: Konoplja recimo tudi zelo dobro deluje na predmenstrualni sindrom. Angleška kraljica Viktorija jo je uporabljala za blaženje predmenstrualnih krčev … (Odmahne z roko, češ, pozitivne učinke te čudovite zeli bi lahko naštevali do večera.)

Konopljina semena so zelo obstojna, lahka za transport pa še vsa hranila, ki jih potrebuješ, vsebujejo. Golobe pismonoše še danes hranijo z njimi, da ohranijo moč in zdravje na daljših razdaljah. 

Izjemno zdravilni pa so tudi učinki konoplje v obliki hrane. Najbrž ni naključje, da jo nekateri nutricionisti opisujejo kot idealno živilo?

Petra: Nikakor ni naključje. Konoplja ima sicer tudi kup vitaminov in mineralov – a na to se niti ne bi osredotočala, saj jih lahko dobimo tudi drugje. Bi pa izpostavila, da vsebuje idealno sestavo beljakovin, s katerimi dobimo tudi vseh dvajset aminokislin. Še posebno odlično beljakovinsko sestavo ima konopljino seme. Konopljino olje pa vsebuje maščobne kisline omega-3 in omega-6 v idealnem razmerju ena proti tri. To je izjemno pomembno, saj v povprečju zaužijemo veliko premalo maščob omega-3, ravnovesje točno teh maščob v našem telesu pa je eden od temeljev zdravja.

Rok: Konoplja vsebuje tudi vlaknine, in sicer topne vlaknine, kar zelo pripomore k počasnejši absorbciji glukoze v kri, zato se zelo priporoča sladkornim bolnikom.

Prepričali ste me. Imamo tu morda kakšno odprto konopljino olje?

Petra: Seveda! Ga bomo odprli! (Stopi do pulta v lokalu in prinese elegantno steklenico iz črnega mironskega stekla za dolgotrajno shranjevanje živil. V šilce, iz kakršnega bi človek ponavadi pil viski, natoči za dva palca olja.)



Kaj, kar ruknem?

Petra: Kar ruknite. Samo malo se pripravite na okus.

Hmmm ... Ne, pa saj ni čisto nič tako groznega. Mislim, človek ga sicer ne bi užival za gastronomsko veseljaštvo, ampak če ve, da si je takole pravkar naredil veliko dobrega …

Petra: Oh, ogromno dobrega, sploh ni besed! Celo sin ga zdaj uživa – čeprav mu ni všeč okus, a sva ga prepričala z argumenti, tako si ga zdaj polije po jajčkih na oko. Sama si ga zjutraj privoščim tako, da si ga malo pokapljam po kruhu in morda še kakšnem paradižniku. Nasvet bralcem: konopljinega olja nikakor ne gre segrevati – najbolje ga je zvrniti žličko ali dve zjutraj na tešče. Tudi oluščenega semena raje ne segrevajmo, ker tako uničimo tiste krasne maščobne kisline.

Rok: No, kljub temu lahko iz semena spečemo krasne piškote, saj se beljakovine in vlaknine s toplotno obdelavo ne uničijo. Za otroke so takšni piškoti še vedno neprimerno bolj zdravi kot tisti iz bele moke. Dobro je vedeti, da je konoplja izjemen vir energije.

Nič manj kot tragično je, da si bolniki pri nas v sklopu sistema tako dolgo niso mogli pomagati s tako učinkovitim zdravilom. Pozor, cel kup hudo trpečih ljudi potrebuje konopljo zdaj, ne čez eno leto! 

Sem si prav zapomnil, da ima sto gramov luščenega semena več kot 600 kilokalorij?

Rok: Točno tako, zato so se ljudje z mošnjičkom semena za pasom v starih časih lahko počutili varne, da jim je preživetje zagotovljeno vsaj za nekaj dni. Konopljina semena so zelo obstojna, lahka za transport pa še vsa hranila, ki jih potrebuješ, vsebujejo. Golobe pismonoše še danes hranijo z njimi, da ohranijo moč in zdravje na daljših razdaljah.

Ježeš, kdo v svetu e-sporočil sploh še muči golobe pismonoše?

Petra: Uf, bili bi presenečeni! To je danes stvar velikega prestiža. Naše podjetje recimo dobavlja seme gospodu, ki ima vrhunske golobe – po vseh tekmovanjih je že bil!

Kako pa gledate na nedavne premike pri uvajanju medicinske konoplje? Na ustreznem parlamentarnem odboru so priporočilo posebne delovne skupine potrdili z neverjetnim izidom 11 proti 0.

Rok: Skrajni čas je, da se to končno zgodi! Nič manj kot tragično je, da si bolniki pri nas v sklopu sistema tako dolgo niso mogli pomagati s tako učinkovitim zdravilom. Pozor, cel kup hudo trpečih ljudi potrebuje konopljo zdaj, ne čez eno leto!



Prej sta navrgla fascinanten podatek, namreč da si do leta 1961 marihuanine zvitke oziroma t. i. džojnte dobil v večini lekarn po Jugoslaviji.

Petra: Tako je. Leta 1961 pa je OZN sprejela mednarodno konvencijo o prepovedi gojenja konoplje.

Rok: Pomembno je sicer vedeti, da je bila konoplja, kakršno so uživali včasih, čisto drugačna od današnje. Razmerje med dvema ključnima učinkovinama, THC in CBD, je bilo v njej vedno ena proti ena. Znano pa je, da CBD zavira psihotropne učinke THC. Ali povedano po naše: zaradi CBD si manj zveknjen. V smer zadevanja in, nekateri bi rekli, zlorabljanja te plemenite rastline smo kot družba zakorakali nekako z dobo Rolling Stonesov. In tako so v novih sortah cela desetletja načrtno ojačevali THC in nižali CBD.

Petra: V primerjavi z robo, ki je na tržišču danes, je stara konoplja vsebovala nekje desetino vrednosti THC.

Neverjetno.

Rok: Ste vedeli, da ima patent za konopljin zvitek Slovenec?

Konoplja je del žlahtnega izročila človeške rase že več tisoč let. Saj veste, da celo Biblija uči, kako zdraviti z njo? V Eksodusu je točno popisano, koliko potrebujemo šeklov konoplje in koliko mire, za kako dolgo je treba zadevo namočiti v olivno olje. Šekel je stara perzijska mera za težo, Jezus pa naj bi s konopljino mešanico zdravil recimo suho gobavost. 

Pa menda ja ne?

Petra: O ja!

Rok: Točno tako. Svetovni patent za tako imenovani džojnt ima Slovenec. Neki Ljubljančan.

Ampak mar to pomeni, da vsi, ki si kdaj kakšnega navijejo, kršijo patent?

Rok: Ne, ker ga naš sodržavljan ni zavaroval.



Katere težave so si s konopljo najpogosteje lajšali naši dedki in prababice?

Rok: Uporabljali so jo za blaženje bolečin, za astmatične težave, proti migreni in jetiki. Za vse to si nekoč marihuano mirno dobil na recept. A da ne bo pomote: konoplja je del žlahtnega izročila človeške rase že več tisoč let. Saj veste, da celo Biblija uči, kako zdraviti z njo? V Eksodusu je točno popisano, koliko potrebujemo šeklov konoplje in koliko mire, za kako dolgo je treba zadevo namočiti v olivno olje. Šekel je stara perzijska mera za težo, Jezus pa naj bi s konopljino mešanico zdravil recimo suho gobavost.

Petra: V Izraelu bolnike z medicinsko marihuano v sklopu uradne medicine zdravijo že od devetdesetih.

Rok: Ja, trenutno tako zdravijo več kot 30.000 bolnikov. Zdravljenje krije zavarovalnica. To je tam nekaj najbolj normalnega. Tisti, ki to počnejo strokovno, imajo s konopljo vrhunske rezultate. In točno takšne pristope moramo posnemati tudi pri nas. Nikakor ne smemo podleči neznanstveni šušmariji!

Petra: Predvsem pa se moramo tudi sami izobraziti. Zdaj ko so se za medicinsko konopljo končno zavzeli tudi zdravniki, je veliko ljudi spremenilo mnenje v zelo pozitivno. To je sicer super, a po svoje tudi žalostno. Kaže na to, kako zelo ljudje zaupajo avtoriteti, namesto da bi se sami poučili vsaj o osnovah tako pomembnega vprašanja.

Če si kupiš hlače iz konoplje, jih imaš tako rekoč za vedno in ti ni treba vsaki dve leti kupiti novih. Tudi konopljine vrvi so bile daleč najboljše – dokler ni prišla današnja tako zelo »poceni« sintetika. Nekoč so bile vse ladje opremljene s konopljinimi vrvmi in jadri. Mislite, da Srbi vrvi po naključju rečejo »konopac«? 

Sploh se zdi, da se konoplja skozi velika vrata vrača v globalno ekonomijo. Ne samo na področju zdravja in prehrane, temveč tudi tekstilov in drugih materialov. Ko človek raziskuje, je kar malo presunjen, kako velik del gospodarstva je nekoč počival na tej na videz krhki rastlini.

Rok: Marsikdo ne ve, da je bila sama ameriška deklaracija neodvisnosti napisana na papirju iz konoplje. Tudi naš slovenski tolar je bil iz konoplje. Pa prve Levisove kavbojke …

Tudi iz konoplje?

Petra: Tudi. A se je kmalu izkazalo, da to tržno preprosto nima smisla.

Zakaj?

Rok: Če si kupiš hlače iz konoplje, jih imaš tako rekoč za vedno in ti ni treba vsaki dve leti kupiti novih. Tudi konopljine vrvi so bile daleč najboljše – dokler ni prišla današnja tako zelo »poceni« sintetika. Nekoč so bile vse ladje opremljene s konopljinimi vrvmi in jadri. Mislite, da Srbi vrvi po naključju rečejo »konopac«?

Petra: A imate prav, ko pravite, da se konoplja tudi tu vrača. Polzela že več kot leto spet dela nogavice, ki so pol iz konoplje in pol iz bombaža. Prva serija je bila takoj razprodana, menda zelo kmalu prihaja druga.



Ampak če je to tako čudovita rastlina, zakaj je bila dolga desetletja v takšni nemilosti?

Rok: Izločila jo je kemofarmacija. Papirna industrija je imela pri tem ogromno besede. Prej so papir izdelovali iz konoplje, a ko so odkrili princip izsekavanja gozdov v tretjem svetu, je zmagal pohlep. Konoplja sicer raste približno štirikrat in pol tako hitro kot smrekov gozd. A če dobiš gozd tako rekoč zastonj, hja … Samo časnikarski mogotec William Hearst je imel v Amazoniji za nekaj Slovenij površin, kjer so samo sekali drevesa.

Kolikor slišim, je mogoče iz konoplje izdelovati tudi plastiko?

Rok: Seveda! Kdaj že je Henry Ford naredil avto iz plastike, temelječe na konopljini pulpi! A je bil takrat naftni lobi že premočan. No, konopljin potencial je na srečo prevelik, da bi ga lahko za vedno zatrli. Gotovo se vam bo zdelo zanimivo, da v Avstriji, kjer so glede tega v samem svetovnem vrhu, že delujejo biotoplarne in bioelektrarne na konopljin pogon. Zakaj bi ostanke industrijske konoplje metali stran, če lahko iz njih naredijo pelete? Obstajajo tudi že prve biočrpalke, kjer točijo konopljino gorivo.

Petra: Tudi pri nas poznava entuziasta, ki se že vsaj pet let vozi z mopedom na konopljin pogon.

Naša konoplja je bila visoko cenjena po celotni regiji. Izvažali smo jo vse do Črnega morja. Slovenska – no, kranjska, ker Slovenije takrat še ni bilo – je veljala za izjemno močno in trdoživo! Zaradi malce hladnejšega podnebja je imela še posebno močna vlakna. Vse do nekje 1850 smo zaradi nje sloveli po vsem Podonavju. 

Izjemno. Ob njeni veliki vrnitvi pomeni obujanje gojenja industrijske konoplje tudi veliko poslovno priložnost za dovolj drzne in podjetne. Najbrž vsaj v teoriji tudi za Slovenijo?

Petra: Seveda. Težava je samo v tem, ker nam zakonodaja EU preprečuje, da bi gojili naše avtohtone sorte.

Rok: Sedem jih imamo, same izjemne rastline so to! Recimo planika, ki jo krasi redka vrlina, da uspeva tudi na višjih nadmorskih višinah. Kakšna priložnost torej za slovenske planšarske kmetije!

Če prav razumem, je del naše zamolčane zgodovine tudi, da smo bili v teh krajih nekoč izjemno močni pridelovalci konoplje?

Rok: Naša konoplja je bila visoko cenjena po celotni regiji. Izvažali smo jo vse do Črnega morja. Slovenska – no, kranjska, ker Slovenije takrat še ni bilo – je veljala za izjemno močno in trdoživo! Zaradi malce hladnejšega podnebja je imela še posebno močna vlakna. Vse do nekje 1850 smo zaradi nje sloveli po vsem Podonavju. Dokumentirano je, kako so se na Kranjskem spravili uvajati nove sorte, zato so pripeljali strokovnjake iz Italije in Francije. In ti so ugotovili, da so pri nas razmere za konopljonaravnost idealne. Razen na Notranjskem, kjer ji mikroklima ne ustreza.

Petra: Včasih je rastla vsepovsod, pa ni bilo nikomur zato nič hudega. Najbrž ni naključje, da Slovenci rečemo, da nekaj raste kot konoplja!

Rok: Pri mojem dedu so imeli na kmetiji vedno od šest do deset parov konj. Ko je postal kdaj kateri božjasten, so ga nekajkrat peljali čez konopljino polje gor in dol pa ga je minilo! Nobeno naključje ni, da prav s konopljo danes tako učinkovito zdravimo epileptične otroke.



Ima še eno čudovito lastnost, in sicer da vase iz prsti vleče škodljive snovi, recimo težke kovine. Torej med drugim razstruplja prst, kajne?

Rok: Drži. Saj zato jo pa imajo Avstrijci in Švicarji prvo leto gojenja samo za kurjavo in z njo ne krmijo niti živine! Drugo leto jo dajo na analizo, ali bi bila že primerna za živali, tretje leto jo ponavadi že lahko uživa človek, četrto leto pa je šele tista prava ekološka. Pri nas pa jo kmetje posadijo in že prvo leto prodajajo »super domače olje«. Uh! Mimogrede, veliko terena okrog Černobila so zasadili s konopljo, da si bo lahko čim prej opomogel.

Marsikdo ne ve, da je bila ameriška deklaracija neodvisnosti napisana na papirju iz konoplje. Tudi naš slovenski tolar je bil iz konoplje. Pa prve Levisove kavbojke.  

Je glede na njeno razstrupljevalno lastnost še posebno pomembno, da uživamo ekološko?

Petra: Seveda. Če je le možno, vedno samo in izključno ekološko.