To telesu naredi kozarec breskovega soka na tešče

Dišeče, sladke in sočne breskve veljajo za sadež mladosti, lepote in dobrega počutja. Poleg vitaminov in mineralov vsebujejo veliko vode, zato so še posebej dobrodošle v poletnih mesecih. Uživamo jih lahko presne, jih dodamo sadnim solatam in drugim jedem ali iz njih pripravimo kompot, marmelado in osvežilni sok.

Breskve izvirajo iz Kitajske, kjer jih omenjajo že od 5. stoletja in še danes veljajo za simbol dolgega življenja. Po svilni poti naj bi prispele v Perzijo, od tam pa jih je Aleksander Veliki prenesel Grkom in Rimljanom. Danes jih množično gojijo v sredozemskih državah, Južni Ameriki, Južni Afriki in Avstraliji, dobro pa uspevajo tudi pri nas.

Poznamo več sort, ki se razlikujejo po barvi kožice in mesa, čvrstosti, sočnosti, okusu in sladkosti. Nekatere imajo belo, druge rumeno meso, pri določenih sortah se to čvrsto drži koščice, pri drugih pa ga lahko od nje zlahka ločimo.

Vitamini in minerali za boljše počutje

Breskve vsebujejo vitamin C, provitamin A oziroma betakaroten, vitamine skupine B, med njimi tudi folno kislino in niacin, ter kalcij, magnezij, kalij, selen, cink, fosfor in natrij.

Niacin oziroma vitamin B3 v sodelovanju z magnezijem, cinkom in selenom ugodno vpliva na razpoloženje in pomaga pri spopadanju z vsakodnevnimi obremenitvami. V breskvah je tudi vitamin C, ki deluje antioksidativno in krepi imunski sistem.

Zaradi mineralov naj bi breskve ugodno vplivale na splošno počutje, odpornost in razpoloženje. V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali pri različnih težavah, še pogosteje kot plodove pa so v zdravilne namene uporabljali njihove liste in cvetove. Pripravki iz njih naj bi pomirjali, čistili kri, spodbujali odvajanje vode in pomagali pri povišani telesni temperaturi.

PREBERITE ŠE -> To domače jagodičevje je prava zakladnica zdravja, pa ga skoraj ne jemo

Naravna pomoč prebavi

Breskve blagodejno vplivajo na prebavo in veljajo za naravno odvajalo. Kozarec breskovega soka na tešče naj bi olajšal iztrebljanje, hkrati pa osvežil in pomiril.

Ker preprečujejo zastajanje vode ter spodbujajo delovanje ledvic in sečnega mehurja, jih pogosto vključujejo tudi v shujševalne jedilnike in poletne kure za prečiščevanje organizma. Sveže iztisnjeni breskov sok se priporoča tudi ljudem s srčno aritmijo, želodčno kislino ali občutljivim živčnim sistemom.

Zaradi mineralov naj bi breskve ugodno vplivale na splošno počutje, odpornost in razpoloženje. Foto: Shutterstock

Previdno pri alergijah in koščicah

Breskve lahko pri ljudeh z alergijo na cvetni prah povzročijo navzkrižno alergijsko reakcijo. Če se po zaužitju pojavita srbenje ali draženje, lahko težave omili toplotna obdelava, zato je mogoče poskusiti s kuhanimi ali pečenimi sadeži.

Posebna previdnost je potrebna pri breskovih koščicah. V njih se skriva mandlju podoben orešček, ki je sicer aromatičen, vendar vsebuje rastlinski toksin amigdalin. Ta se v človeškem telesu pretvori v cianid, zato koščic ne smemo grizljati. Še posebno moramo paziti, da jih ne zaužijejo otroci.

Kako izbrati dobre breskve

Najbolj okusne in aromatične so domače breskve, ki so dozorele na drevesu. Potrgani sadeži namreč skoraj ne zorijo več, zato moramo že ob nakupu izbrati primerno zrele.

Zrelost preverimo z rahlim pritiskom prsta. Meso mora biti še vedno čvrsto, vendar se mora nekoliko vdati. Izogibamo se obtolčenim, nagnitim ali drugače poškodovanim sadežem.

Breskve se hitro kvarijo, zato jih ne kupujemo na zalogo. Čvrste sadeže lahko pri sobni temperaturi hranimo dan ali dva, v hladilniku pa njihovo obstojnost podaljšamo za nekaj dni. Če se nekoliko zgubajo, jih lahko za nekaj ur namočimo v hladno vodo. Tako bodo znova bolj napete, ohranile pa bodo sladkost in sočnost.

Če breskve niso z domačega vrta, jih pred uporabo dobro operemo. Sredstva, ki jih pridelovalci uporabljajo za zaščito pred plesnijo, se namreč lahko oprimejo drobnih dlačic na kožici.

Odlične so v sadnih solatah, dobro se ujemajo z orehi, jogurtom, kosmiči, sladoledom in drugim sadjem. Foto: Shutterstock 

Najboljše so sveže

Breskve so najokusnejše presne. Kogar puhasta kožica moti ali draži, jih lahko olupi. Odlične so v sadnih solatah, dobro se ujemajo z orehi, jogurtom, kosmiči, sladoledom in drugim sadjem.

V južnoazijskih jedeh lahko z njimi nadomestimo mango, njihova sladkost pa se poda tudi k raci, prekajeni šunki, belemu mesu in zelenjavi.

Ob obilnem pridelku lahko breskve vkuhamo v kompot ali marmelado. Primerne so tudi za sušenje, pri čemer izberemo poznejše sorte z manj vode. Sadeže razpolovimo, narežemo na krhlje in posušimo v sušilniku, nastavljenem na 40 stopinj Celzija.

PREBERITE ŠE -> Poletje je pravi čas za lovor: kako ga obirati, sušiti in uporabljati

Breskve tudi za nego kože

Breskve in njihove izvlečke uporabljajo tudi v kozmetični industriji, saj naj bi kožo negovali in ji vračali sijaj. Preproste maske si lahko pripravimo tudi doma.

Za mastno ali mozoljasto kožo zmešamo žlico kuhane in pretlačene breskve z žlico medu. Zmes nanesemo na predele z aknami, pustimo delovati od 15 do 20 minut in speremo z mlačno vodo.

Za suho in utrujeno kožo olupimo ter pretlačimo breskev, nato ji primešamo žlico skute in malo moke. Masko nanesemo na obraz in dekolte, pustimo delovati deset minut ter speremo.

Za vse tipe kože je primerna osvežilna maska iz olupljene in pretlačene breskve ter beljaka. Na obrazu jo pustimo delovati do pol ure, nato pa jo nežno odstranimo z vodo ali mehko vlažno brisačko.