To se v telesu v resnici dogaja ob alergiji na cvetni prah (in kako ublažiti simptome)

Ko narava spomladi razveseli s pisanim cvetjem in opojnimi vonjavami, se večina ljudi radostno odpravi ven, nekoliko manj navdušeni pa so tisti, ki trpijo za senenim nahodom. Alergija na cvetni prah je zoprna nadloga, ki še tako lepe aktivnosti na prostem spremeni v nočno moro. Kihanje, zamašen nos, iz katerega neprestano teče, ter srbeče in solzeče oči so glavni alergijski odzivi telesa, če trpite za alergijskim rinitisom. A kaj se pravzaprav dogaja v našem organizmu, da tako odreagira na »nedolžne« cvetlice? In ali je seneni nahod res neozdravljiv ter se ga lajša zgolj z zdravili ali ga lahko omilimo tudi z alternativnimi pristopi?

Alergijski rinitis, pogovorno znan kot seneni nahod, je posledica alergije na cvetni prah oziroma pelod dreves, grmovnic, trav, zeli ali žit. Glede na cvetenje rastline, na katero ste alergični, se lahko začne že pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi (januar, februar) ali pa se pojavi šele pozno poleti ali jeseni, medtem ko imajo nekateri nesrečneži, ki so alergični na veliko različnih rastlinskih vrst, težave skoraj vse leto (razen pozimi). Po statističnih podatkih je alergijski rinitis ena najpogostejših in tudi ena najhitreje naraščajočih alergijskih bolezni sodobnega časa. V razvitem svetu prizadene med 10 in 30 odstotkov prebivalstva, številne raziskave pa opozarjajo, da se zaradi podnebnih sprememb sezona cvetnega prahu podaljšuje in postaja intenzivnejša. Po nekaterih ocenah bi se lahko njena izrazitost v prihodnjih desetletjih povečala tudi do 60 odstotkov.

Kot za The New York Times pojasnjujejo ameriški zdravstveni strokovnjaki za alergije in imunologijo, je alergijski rinitis pravzaprav posledica zmede v imunskem sistemu, saj telo cvetni prah, ki sam po sebi ni nevaren, zamenja za grožnjo in ga obravnava, kot da je parazit. »Znanstveniki ne vedo natančno, zakaj pride do te zmotne prepoznave, a dejstvo je, da ta povzroči, da imunski sistem začne izločati kemične prenašalce, imenovane citokini. Ti spodbujajo vnetje in aktivirajo bele krvničke, ki proizvajajo protitelesa. Protitelesa nastajajo v velikih količinah in se nato namestijo na mastocite (imunske celice), ki delujejo kot drobne kopenske mine v vaših očeh, nosu in dihalnih poteh, pripravljene na naslednji vdor cvetnega prahu. Temu procesu pravimo senzibilizacija.«

Med senzibilizacijo se imunski sistem nauči prepoznati cvetni prah kot grožnjo in se oboroži za prihodnje napade. Ta proces lahko traja leta (in vmes brez simptomov preživite mnogo alergijskih sezon), lahko pa se razvije že po eni sami izpostavljenosti cvetnemu prahu. »Nekateri ljudje postanejo senzibilizirani že v otroštvu. Drugi po selitvi in srečanju z novimi vrstami cvetnega prahu. Včasih je dovolj že ena posebej močna sezona cvetnega prahu, da imunski sistem potisne čez rob,« navajajo pri The New York Timesu. Dejstvo pa je, da ko se senzibilizacija enkrat vzpostavi, telo ob vsakem novem stiku s cvetnim prahom reagira silovito. 

PREBERITE ŠE -> V zadnjih letih bistveno manj otrok alergičnih na arašide - Kaj je razlog?

Simptomi, ki jih povzroča histamin

A zakaj alergijska reakcija pri senenem nahodu spominja na prehlad? Zakaj kihamo, nam teče iz nosu in nas srbijo ter se nam solzijo oči? Krivec je histamin, vnetna snov, ki jo izločijo mastociti, ko so znova v stiku s cvetnim prahom, ki so se ga naučili prepoznati kot grožnjo.

»Histamin povzroči, da bližnje krvne žile postanejo prepustne, kar omogoča plazmi in imunskim celicam, da iztečejo v tkiva. To bi telesu pomagalo v boju proti parazitu, pri cvetnem prahu pa povzroči le rdečico in zabuhle oči. Vse te vnetne snovi spodbudijo tudi povečano tvorbo sluzi, da bi ujela cvetni prah, kar vodi v izcedek iz nosu in kašelj. Histamin draži tudi čutne živce in povzroča srbenje. Posledično se oči solzijo, da bi sprale cvetni prah, vi pa začnete kihati, da bi ga izločili,« piše The New York Times.

Dehidracija spodbuja večje izločanje histamina in lahko simptome alergije še poslabša, zato poskrbite, da boste v času, ko vas muči seneni nahod, zaužili dovolj tekočine. Foto: Shutterstock

Vendar to še ni vse. Nekaj ur po izpostavljenosti cvetnemu prahu imunski sistem odziv okrepi še z belimi krvničkami, imenovanimi eozinofilci, ki sprostijo še en val vnetnih snovi. To ohranja tkiva otečena in spodbuja nadaljnje izločanje sluzi, zato simptomi alergije pogosto vztrajajo še nekaj časa. »Vse to vas lahko pusti utrujene in z občutkom meglenosti. Zamašenost nosu otežuje spanje in občutek spočitosti, nekateri raziskovalci pa menijo, da lahko alergijsko vnetje vpliva tudi na razpoloženje, spomin in kognitivne sposobnosti,« razkriva The New York Times.

Ker so simptomi senenega nahoda lahko izredno neprijetni in precej vplivajo na kakovost življenja (vsaj v obdobju cvetenja tistih rastlin, ki vam povzročajo alergijo), večina ljudi takrat poseže po zdravilih, ki preprečujejo, da bi se imunski sistem povsem razdivjal. Ena vrsta so denimo antihistaminiki, ki blokirajo odziv celic na histamin in tako pomagajo zmanjšati simptome alergije. Druga priljubljena vrsta pa so kortikosteroidna nosna pršila, ki umirjajo vnetne signale ter zmanjšujejo oteklino in zamašenost. Pri hujših oblikah lahko zdravnik predpiše tudi inhalatorje ali sistemske terapije. 

Vsakdanje navade, ki poslabšujejo alergijo

A obstajajo še drugi ukrepi, ki vam lahko pomagajo omiliti alergijski rinitis. V prvi vrsti je dobro preveriti, ali morebiti vaše vsakodnevne navade ne prispevajo k večji izpostavljenosti alergenom cvetnega prahu. V času cvetenja rastline, na katero ste alergični, se tako priporoča, da ne odpirate oken čez dan ali proti večeru, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku najvišja. Prostore doma zračite samo zgodaj zjutraj (vlaga ponoči povzroči upad cvetnega prahu) in ob ali po deževju (takrat dež spere cvetni prah). Tudi gibanje na prostem bo v deževnih dneh za vas prijetnejše.

Dobro je, da v času cvetenja pogosteje čistite dom. Najbolj učinkovito je sesanje s sesalci, ki imajo HEPA filtre (sesajte tudi vzmetnico), ali mokro čiščenje, odsvetuje pa se pometanje ali brisanje prahu z metlicami, saj na ta način v zrak samo razpihate alergene. Pomaga tudi redno pranje in menjava posteljnine, vendar je ne sušite zunaj na zraku, ampak jo v času cvetenja raje sušite v sušilnem stroju, s čimer preprečite, da bi se vanjo ujel cvetni prah. 

PREBERITE ŠE -> Koprive: kdaj jih nabiramo, kateri deli so užitni in komu lahko tudi škodijo

Če vam seneni nahod povzroča težave več mesecev ali večino leta, je dobra investicija lahko nakup čistilca zraka s HEPA filtrom. Ti iz prostora lahko odstranijo več kot 99 odstotkov delcev, vključno s cvetnim prahom. Če v domu nimate težav z vlago, pa lahko alergene poskusite ujeti tudi z vlažilnikom zraka, saj ti otežijo lebdenje cvetnega prahu.

Če ste se navajeni prhati samo ob jutrih, poskušajte v sezoni cvetenja navado premakniti na večer, saj na ta način s sebe sperete alergene, ki so se na vas nabrali na prostem čez dan. Pomaga tudi pogostejše umivanje obraza, da s predela okoli oči in nosu splaknete cvetni prah.

Alergija na cvetni prah se lahko razvije že po eni sami izpostavljenosti cvetenju (v otroštvu), lahko pa šele po več letih. Nekateri ljudje alergijo razvijejo tudi po selitvi, ki jih izpostavi novim potencialnim alergenom. Foto: Shutterstock

Če imate hišne ljubljenčke, ki se gibajo na prostem, se morate zavedati, da se cvetni prah ujame tudi na njihovo dlako in se tako prinese v stanovanje. Razmislite o pogostejšem umivanju ljubljenčka med sezono cvetenja ali pa mu takrat začasno omejite dostop do spalnice, da bo vsaj prostor, kjer spite, izpostavljen čim manj alergenom. Krtačenju ljubljenčkov se v tem času izogibajte, saj boste s tem v zrak spustili še več cvetnega prahu, ki vas bo dražil. 

Alternativni načini lajšanja alergijskih simptomov 

Poleg tega si lahko pomagate tudi z nekaj preprostimi, a učinkovitimi pristopi. Redno izpiranje nosu s fiziološko raztopino pomaga mehansko odstraniti cvetni prah in druge dražilce ter navlaži sluznico. Nekateri prisegajo na tanko plast vazelina ali naravnih zaščitnih balzamov na osnovi voska v nosnicah, ki delujejo kot pregrada in preprečujejo vdor alergenov. Pri bivanju na prostem lahko pomagajo tudi večja, oprijeta sončna očala, ki ščitijo oči pred cvetnim prahom.

PREBERITE ŠE -> Koledar cvetenja - Sezona alergij se začenja, breza že cveti, april pa bo najzahtevnejši

Pomembno vlogo ima tudi življenjski slog. Poskrbite za zadostno hidracijo, saj dehidracija spodbuja večje izločanje histamina in lahko simptome še poslabša. Prehrana, bogata z vitaminom C, lahko podpira imunski sistem, medtem ko kvercetin – naravni antioksidant, ki ga najdemo v jabolkih, čebuli in jagodičevju – pomaga uravnavati sproščanje histamina. Koristno je tudi spremljanje dnevnih napovedi cvetnega prahu (koledar cvetnega prahu najdete na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano) in temu prilagoditi aktivnosti na prostem.

Kaj pa, če ni alergija, ampak prehlad?

Spomladi, ko se vreme spreminja in ob sončnih žarkih prehitro odvržemo topla oblačila, smo bolj dovzetni za prehlade, ki imajo lahko podobne simptome kot seneni nahod. Da alergijskega rinitisa ne boste zamenjali za virozo in boste čim prej ukrepali pravilno ter skrajšali potek bolezni (ali alergije), bodite pozorni na naslednje stvari. Prehlad običajno mine v 10 do 14 dneh, alergija pa lahko traja tedne ali mesece. Pri alergiji je izcedek iz nosu praviloma bister in voden, medtem ko je pri prehladu običajno gostejši in obarvan rumeno ali rjavo. Poleg tega so simptomi alergijskega rinitisa izrazitejši ob lepem vremenu in na prostem, medtem ko to na znake prehlada ne vpliva.