To domače jagodičevje je prava zakladnica zdravja, pa ga skoraj ne jemo

Ribez je bil nekoč nepogrešljiv del domačih vrtov. Iz njegovih drobnih rdečih, črnih in belih jagod so pripravljali marmelade, sirupe, sokove in druge ozimnične shranke, danes pa je nekoliko zapostavljen. Škoda, saj raziskave kažejo, da gre za sadje z izjemnimi prehranskimi lastnostmi, ki lahko pomembno prispeva k zdravju in dolgoživosti.

Poznamo več vrst ribeza, od rdečega (Ribes rubrum) in belega (ki je le sorta rdečega) do črnega (Ribes nigrum). Vsi botanično spadajo v družino kosmuljevk in so v sorodu s kosmuljo ter josto, križancem med črnim ribezom in kosmuljo.

Vse vrste ribeza so avtohtone evropske rastline, ki uspevajo predvsem v srednji in severni Evropi. V Severni Ameriki ga šele v zadnjih letih bolje spoznavajo, zato o njegovih potencialnih zdravstvenih učinkih ni toliko raziskav kot o nekaterih bolj priljubljenih vrstah sadja. Kljub temu dosedanje študije razkrivajo številne dragocene koristi.

Črni ribez je najbogatejši z vitaminom C in antioksidanti

Hranilna vrednost ribeza je v veliki meri odvisna od njegove barve. Beli ribez, ki mu v angleščini pravijo tudi šampanjski ribez, je najbolj blagega okusa, vendar vsebuje najmanj antioksidantov in vitaminov.

Veliko bogatejša sta rdeči in črni ribez. Oba vsebujeta veliko vitamina C in vitamina K ter kalij, baker, mangan, železo in močne antioksidante, kot so polifenoli (zlasti ribetril, ki spodbuja delovanje mitohondrijev v celicah in povečuje raven energije), flavonoidi in antocianini.

PREBERITE ŠE -> Teh 5 sestavin v živilih strokovnjaki najbolj odsvetujejo, saj ogrožajo zdravje

V 100 gramih rdečega ribeza je dovolj vitamina C za približno polovico dnevnih potreb, medtem ko enaka količina črnega ribeza vsebuje kar štirikrat več vitamina C. Že 50 gramov črnega ribeza zadostuje za pokritje dnevnih potreb po tem vitaminu.

Črni ribez vsebuje tudi bistveno več antioksidantov, predvsem antocianinov, rastlinskih barvil, ki sadežem dajejo značilno temno barvo. Temnejše ko je sadje, več jih praviloma vsebuje, zato jih najdemo tudi v slivah, višnjah, robidah in borovnicah. Raziskave pa kažejo, da ima črni ribez približno dvakrat večjo antioksidativno zmogljivost kot gojene borovnice.

Antocianini imajo izjemen biološki potencial

Znanstveniki ugotavljajo, da imajo antocianini izjemen biološki potencial. Človeško DNK ščitijo pred poškodbami, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, predvsem jeter, ustne votline, grla in debelega črevesa, pomagajo preprečevati srčno-žilne bolezni in diabetes ter prispevajo k ohranjanju zdravih možganov in boljših kognitivnih funkcij.

Odlikujejo jih tudi antivirusne in antibakterijske lastnosti. Delujejo proti številnim škodljivim bakterijam in virusom, med drugim proti bakterijam, ki povzročajo pljučnico, vnetja sečil in vnetje zob, bakteriji E. coli, koronavirusu, virusu herpes simpleks ter virusu prašičje gripe.

PREBERITE ŠE -> Koža ne pozabi: štiri od petih primerov kožnega raka bi lahko preprečili

Študije kažejo tudi, da je kombinacija antocianinov, polifenolov in flavonoidov v ribezu zelo učinkovita pri preprečevanju demence, infarkta in možganske kapi. Antocianini in polifenoli naj bi vplivali na signalne poti, po katerih med seboj komunicirajo nevronske celice, ter jih tako ščitili pred poškodbami, povezanimi z razvojem alzheimerjeve bolezni. Flavonoidi in drugi antioksidanti pa pomagajo zniževati krvni tlak in zviševati raven dobrega holesterola v krvi.

Ribez je naše superživilo

Ribez vsebuje tudi proantocianide, za katere so raziskovalci ugotovili, da preprečujejo škodljivim bakterijam oprijem na stene sečil. S tem pomagajo preprečevati nastanek ali poslabšanje okužb sečil.

Znanstvene študije kažejo tudi, da je ribez lahko učinkovit pri preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov, saj spodbuja izločanje oksalne in citronske kisline iz telesa. Ti lahko ob prevelikem vnosu tvorita kristale in kamne v ledvicah.

Nekatere raziskave so pokazale tudi, da črni ribez izboljšuje imunsko odpornost, kar je verjetno povezano z visoko vsebnostjo vitamina C, pospešuje okrevanje po telesnih naporih ter zaradi velike količine prehranskih vlaknin znižuje glikemični indeks zaužite hrane, zato ga priporočajo tudi diabetikom.

Omeniti velja še, da ribez vsebuje maščobne kisline omega-3, omega-6 in omega-9. Predvsem črni ribez je bogat z omega-6 maščobnimi kislinami, med katerimi je tudi gama-linolenska kislina (GLA), ki ima protivnetne lastnosti.

Zaradi bogate hranilne sestave številni strokovnjaki ribez uvrščajo med superživila, ki se lahko brez težav primerjajo z veliko bolj opevanimi eksotičnimi sadeži. Ob tem je njegova prednost tudi to, da gre za trdoživo rastlino, ki dobro uspeva v naših krajih in jo je mogoče gojiti brez uporabe pesticidov.