Mnogi si namesto veselih Kekčevih verzov, ki opevajo dobro voljo in lahkotnost nog, že na krajšem sprehodu zastokajo: »Jaz pa pojdem in zavpijem, ko me noga zaboli ...« Poskrbimo, da nas bodo noge vsak dan dobro nosile in se zaradi nepremišljenosti s kakšnega pohoda ne bomo v dolino vrnili z reševalci. Obnovimo nekatere korake koristnih pravil.

Pohodništvo vsekakor blagodejno vpliva na naše počutje in zdravje, a pri pretiravanju se hitro pojavijo tudi bolečine ali celo poškodbe nog. Najpogostejši primer je »muskelfiber«, zakasnjena mišična bolečina, ki jo običajno čutimo naslednji dan. Med blažje poškodbe spadajo različni mišični nategi in zvini. Dobro je vedeti, kako preprečiti bolečine in kako ravnati pri poškodbah, saj lahko pustijo tudi trajnejše posledice.

Prva pomoč

Prva pomoč pri utrujenih nogah se glasi magnezij, ki sprošča mišice. Poleg napitkov ga vsebujejo polnozrnata žita, fižol in oreški in ob tem velja omeniti, da je tudi prehrana zelo pomembna pred odpravo v hribe. Proti bolečinam v mišicah delujejo masažna olja, ki vsebujejo eterična olja, kot so sivka, evkaliptus in rožmarin. Tako kot preveč tudi premalo aktivnosti lahko vodi do utru­jenih nog. Bolečino olajšamo ali preprečimo z zmerno redno vadbo, ki izboljša prekrvitev. Občutek obteženih in trdih nog po vadbi je sicer pričakovan. Če zanj ni jasnega vzroka, pa je lahko znak za resnejše težave. Velikokrat pesti ljudi s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom in holesterolom ter kadilce.

Ogrevanje in pravilna obutev

En neroden korak in zvin gležnja je tu. Pri tem se raztegnejo vezi, ki skrbijo za stabilizacijo sklepa. Znaki so precej očitni, saj začutimo ostro bolečino v gležnju, zaboli pa nas tudi takrat, ko poskušamo na poškodovano nogo prenesti težo. Pojavijo se lahko oteklina, modrica ali rdečina. Pri zvinu obstajajo tri stopnje poškodbe: pri prvi čutimo le rahlo bolečino in lahko nemoteno hodimo naprej, pri drugi lahko delno še obremenimo nogo, pri tretji pa je sklep nestabilen in hoja skorajda nemogoča, nastane tudi modrica. Vezi so popolnoma pretrgane, zato je treba poiskati zdravniško pomoč oziroma gleženj pravilno mobilizirati. Nikar ne silimo naprej po poti … Čisto pred vsako aktivnostjo se je treba dobro ogreti, ko končamo, pa raztegnemo mišice. Zelo pomembna je tudi kakovost­na obutev – za pohod­ništvo potrebujemo visoke pohodne čev­lje, ki varujejo gležnje.

Foto: Shutterstock

Ko noge postanejo težke

Utrujene noge, krči v mečih … V poletnem času svoje naredijo še višje temperature: vene se razširijo, odtok krvi je slabši, kri in tekočina zastajata v spodnjih okončinah. Med vzponom na izbrani vrh ne pretiravajmo oziroma ne tekmujmo v slogu »kdo bo prvi gor«, temveč prilagodimo tempo svojim zmožnostim in delajmo premore. Hitreje mine tudi psihološko, da ne gledamo stalno proti cil­ju, ki se zdi tako oddaljen, kot da smo stalno na isti točki. Če ugotovimo, da smo se ušteli glede zahtevnosti podviga, in imamo težke noge, se nemudoma obrnimo proti dolini in se za planinski žig do prihodnjič bolje pripravimo.

Koristen namig

Bolečine v mišicah učinkovito lajšamo s toplo kopeljo z jabolčnim kisom. Na boleče predele si lahko polagamo blagodejne obkladke ali nežno vtiramo zeliščno mazilo iz arnike. Ta vsebuje snov helenalin, ki blaži mišično vnetje in pospešuje okrevanje. Dvakrat do trikrat na dan se s počasnimi krožnimi gibi masiramo tudi z ognjičevim mazilom, saj deluje podobno kot arnika in le redko povzroči alergijsko reakcijo. Za otečene gležnje je najbolj blagodejna vroče-hladna kopel. Noge najprej pomočimo v posodo z vročo vodo in potem še v hladno ter vse skupaj ponovimo. Pazimo, da so gležnji vselej potopljeni pod gladino. Če nam radi zatekajo, jim namenimo vročo kopel z raztopljeno magnezijevo soljo.

P. S. Ste vedeli, da tople noge pospešijo prihod spanca? Lahko noč!