Te stvari v naših domovih nas skrivaj zastrupljajo, opozarja zdravnica (kako se zaščititi)

V najbolj onesnaženih mestih sveta se danes dogaja nekaj, kar bi bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo. Otroci zbolevajo za boleznimi, ki jih sicer povezujemo s starostjo. »V mestih z izjemno onesnaženim zrakom zdravniki pri otrocih opažajo nevrodegenerativne spremembe, značilne za Alzheimerjevo bolezen,« opozarja dr. Jenny Goodman, britanska zdravnica ekološke medicine in avtorica knjige Getting Healthy in Toxic Times (Kako se ozdraviti v toksičnih časih, op. p., njen prvenec Kako preživeti v toksičnih časih je v slovenskem prevodu izšel leta 2021).

Po mnenju strokovnjakinje razlog za te zaskrbljujoče zdravstvene posledice pri otrocih ni v genetiki, temveč v okolju, ki je onesnaženo s finimi izpušnimi delci, petrokemikalijami in težkimi kovinami. Vsi izmed nas te snovi vdihavamo vsak dan, na otrocih in njihovih majhnih organizmih se samo prej pokažejo njihovi učinki.

Takšni podatki jasno kažejo, kako tesno je zdravje ljudi povezano z zdravjem planeta. A čeprav posamezniki na globalne razmere težko vplivamo, imamo veliko več moči tam, kjer preživimo največ časa: v lastnem domu. Po besedah dr. Goodman se prav v naših domovih skriva presenetljivo velik del toksične obremenitve sodobnega človeka in prav tu lahko naredimo tudi največ sprememb.

PREBERITE ŠE -> Tekstil je v zabojnikih za mešane odpadke prepovedan: preverili smo, kam ga moramo odlagati

»V svojih domovih preživimo približno 90 odstotkov časa, zato je tudi približno 90 odstotkov toksinov, ki smo izpostavljeni vsak dan, notranjih,« pravi dr. Goodman. »A dobra novica je, da lahko večino teh virov onesnaženja tudi odstranimo.« V svoji knjigi Kako se ozdravimo v toksičnih časih, britanska zdravnica tako razkriva, kako v domovih in bližnji okolici prepoznati krivce, ki nam krhajo zdravje, ter kaj storiti, da se zavarujemo, v primerih, da škodljivih snovi ne moremo povsem izbrisati iz svojega življenja. 

Čistila, ki ne čistijo, ampak obremenjujejo telo

Eden najpogostejših virov skritega onesnaženja so gospodinjska čistila. Bleščeče plastenke pod kuhinjskim koritom pogosto vsebujejo agresivne kemikalije, ki dražijo dihala, obremenjujejo jetra in hormonski sistem ter dolgoročno vplivajo na zdravje. »Večina teh izdelkov je povsem nepotrebna,« pravi zdravnica. »Voda, kis, soda bikarbona in nekaj preprostih naravnih sredstev zadostujejo za skoraj vse.«

Še posebej problematična so čistila v razpršilih, saj jih ne le nanašamo na površine, temveč jih tudi vdihujemo. Otroci in hišni ljubljenčki, ki so bližje tlom, so pri tem še posebej izpostavljeni. 

Čeprav dom čistimo v upanju, da bomo iz njega odstranili strupe, si z večino sintetičnih čistil delamo medvedjo uslugo. Dr. Jenny Goodman opozarja, da so najbolj problematična čistila v pršilu, ker med čiščenjem vdihavamo. Foto: Shutterstock

Sintetični osvežilci zraka

Med najbolj spregledanimi, a hkrati najbolj škodljivimi viri onesnaženja notranjega zraka so sintetični oziroma umetni osvežilci zraka. »Težava niso naravni vonji, temveč sintetične dišave,« opozarja dr. Goodman. »Umetni osvežilci vsebujejo kompleksne mešanice kemikalij, ki dražijo dihala, obremenjujejo živčni sistem in lahko sprožajo glavobole, migrene ter hormonske motnje.«

Zdravnica poudarja, da zrak v prostoru ne potrebuje kemične »osvežitve«. Najboljša rešitev je preprosta: odprite okna in redno zračite prostore. Če se neprijetnih vonjav res ne moremo znebiti drugače, svetuje uporabo naravnih eteričnih olj, a zelo zmerno. »Eterična olja iz rastlin so povsem druga zgodba kot sintetične dišave, a tudi pri njih velja: manj je več.« 

PREBERITE ŠE -> Erika Brajnik: To osnovno živilo je v Evropi že tako gensko spremenjeno, da škodi zdravju

Kozmetika in osebna nega: vsakodnevna izpostavljenost, ki je ne opazimo

Dr. Goodman je do kozmetične industrije izjemno kritična. Opozarja, da ogromno izdelkov za nego telesa vsebuje strašljive količine nevarnih kemikalij, ki jih ljudje vsak dan nanašajo neposredno na kožo – pogosto brez zavedanja o njihovih dolgoročnih učinkih.

»Šamponi, kreme, deodoranti, ličila, večina teh izdelkov vsebujejo parabene, aluminij, sintetične dišave in druge petrokemikalije,« pojasnjuje. »Naša koža pa ni neprebojna, ampak skozi njo te snovi prehajajo neposredno v naš krvni obtok.«

Posebej problematični so antiperspiranti, ki zavirajo potenje, opozarja. »Znojenje je eden ključnih naravnih mehanizmov razstrupljanja. Če telesu preprečimo potenje, mu preprečimo tudi izločanje strupov,« poudarja in dodaja, da je aluminij, ki je pogosta sestavina teh izdelkov, povezan z nevrološkimi boleznimi in rakom dojk. 

Večina sodobnega pohištva in tekstila za dom je danes sintetičnega, ker je cenejše in odporno na madeže. Vendar ima visoko ceno za naše zdravje, saj tovrstni novi predmeti v naše domove kar dve leti izločajo toksične hlapljive kemikalije. Foto: Shutterstock

Plastični dom: kako nas zastrupljajo pohištvo, tekstil in dodatki

Veliko ljudi se ne zaveda, da je večina sodobnega pohištva, dodatkov za dom in tekstila izdelana iz sintetičnih materialov, po domače povedano plastike oziroma petrokemikalij. Kavči, vzmetnice, preproge, zavese in blazine oddajajo mikrodelce in hlapne kemikalije, ki onesnažujejo zrak v zaprtih prostorih.

Pomembno dejstvo, ki ga izpostavlja dr. Goodman, je, da te snovi najbolj intenzivno hlapijo kar eno do dve leti po tem, ko jih nove prinesemo v prostore doma. To pomeni, da starejše pohištvo običajno ni problem, pri novem pa je ključnega pomena redno in temeljito zračenje vsaj prvi dve leti po nakupu (tudi pozimi).

»Če se odločamo za nove nakupe, izberimo naravne materiale: lan, volno, les, naravni lateks,« svetuje. Pri tem opozarja, da je tudi bombaž lahko problematičen: »Pridelava bombaža je ena najbolj kemično obremenjenih v kmetijstvu. Če že izberete bombažne izdelke za dom (pa tudi oblačila), poskrbite, da bo bombaž imel certifikate, da je bil pridelan ekološko.« 

PREBERITE ŠE -> Zdravnica Nevenka Mlinar: Jezi me, ker vem, da so to nepotrebne smrti

Elektromagnetno sevanje: povezanost, ki ima svojo ceno

Wi-Fi usmerjevalniki, mobilni telefoni, Bluetooth naprave, vse to ustvarja elektromagnetno sevanje, s katerim se človeško telo evolucijsko ni nikoli srečalo. »V zadnjih desetletjih, odkar živimo s pametnimi napravami, opažamo porast možganskih tumorjev,« pravi dr. Goodman. »Pri številnih primerih se tumor razvije prav na tisti strani glave, kjer je posameznik dolga leta držal telefon.«

Zdravnica še posebej opozarja na navade, ki se zdijo povsem nedolžne: na primer to, da mladi starši mobilne telefone nosijo v neposredni bližini dojenčka. »Videla sem nosilke za dojenčke s priročnim žepkom, v katerem lahko starši med nošenjem otroka hranijo telefon. Ampak to pomeni, da je pametna naprava, ki oddaja sevanje le nekaj centimetrov stran od dojenčkovega srca.«

Zdravnica svetuje preproste preventivne ukrepe: telefonirajte s slušalkami ali zvočnikom, opravljajte kratke klice, držite in hranite telefon čim dlje od telesa, če imate to možnost, pa doma brezžični internet nadomestite z žično internetno povezavo (neposredno jo priklopite v računalnik), saj to pomembno omeji sevanje. 

Getting Healthy in Toxic Times oziroma Kako se ozdraviti v toksičnih časih je druga knjiga britanske zdravnice dr. Jenny Goodman, vendar trenutno še ni izšla v slovenskem prevodu.

Majhne spremembe, velik učinek

Dr. Goodman v svoji knjigi poudarja, da pot do zdravja ne terja popolne spremembe življenjskega sloga. Ni nujno, da nemudoma svoje življenje obrnemo na glavo in se preselimo v jamo, kjer bomo živeli kot naši predniki pred tisočletji. Veliko lahko naredimo že z majhnimi vsakdanjimi spremembami, ki bodo skupno pripomogle k zmanjševanju toksične obremenitve. »Vsaka sprememba šteje. Ko odstranimo nekaj največjih virov toksinov, telesu omogočimo, da se začne obnavljati,« pravi britanska zdravnica.

Redno zračenje, naravna čistila, preprosta osebna nega, manj plastike, premišljena raba tehnologije, vse to so koraki, s katerimi lahko svoj dom spremenimo v varnejši prostor. »Ko očistimo svoj dom,« sklene zdravnica, »namreč ne čistimo le svojega življenja, ampak čistimo tudi prihodnost svojih otrok.«