Vročina najbolj prizadene starejše in otroke, bolnike (predvsem tiste, ki trpijo za obolenji z vplivom na uravnavanjem toplote v telesu, mobilnost in sposobnost presojanja), ljudje s socialno-ekonomskimi problemi, tisti, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, kot so onesnaženost zraka, slabši bivalni pogoji, denimo v podstrešnih stanovanjih, delo na prostem itn.



Vročina lahko povzroči številne težave, najznačilnejši pa so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica in vročinska kap, vse to pa lahko seveda preprečimo s preudarnim ravnanjem. Nujno je zmanjšati preobremenitev telesa in tako zmanjšati možnost za pregretje, denimo z izogibanjem izpostavljenosti vročini (čim več časa preživimo v senci oziroma na hladnem, omejimo telesno aktivnost (dovoljena je le v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, uživamo lahko hrano v manjših obrokih), telesu omogočimo odvajanje toplote s primerno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočine, poudarjajo na NIJZ.



In seveda, ne pozabimo na druge in bodimo pozorni na morebitne znake prizadetosti ljudi v naši okolici: nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, pregretim pomagamo do sence ali hladnega prostora, ob vročinski kapi bližnjega ali pa mimoidočega pa nemudoma pokličemo zdravniško pomoč, prizadetega pa med čakanjem ves čas hladimo. Pozorni smo tudi na druge morebitne znake, ki bi jih lahko povezali z visokimi temperaturami.



Obvarujmo seveda tudi kožo: med 10. in 16. se škodljivim sončnim žarkom izogibamo, v preostalem času pa uporabljamo ustrezno zaščito, kremo z visokim faktorjem, pokrivala, lahka oblačila. Pozorni bodimo tudi na hrambo zdravil, ki so lahko hitro pokvarljiva, skrbno sledimo navodilom proizvajalca!