Starejša ženska ima več možnosti, da bo imela dvojčke (in razlog ni v IVF)

Se tudi vam zdi, da je dvojčkov vedno več? Neko laično prepričanje bi to potrdilo z utemeljitvijo, da seveda, saj se ženske vse kasneje odločajo za porod, posledično jih več zanosi z biomedicinsko pomočjo, kar pa poveča možnost za dvojčke. In smo že pri prvem mitu, ki ga moramo vsaj delno takoj zavreči. Pojasnimo malce nižje.

Kaj pa predpostavka, da je dvojčkov vedno več?

Ta res drži, danes se rojeva več dvojčkov kot kadarkoli prej. V razvitem svetu je v zadnjih nekaj desetletjih dvoplodnih in večplodnih zanositev med 200 in 300 odstotki več.

»To danes povezujemo z višjo starostjo matere ob spočetju, drugi razlog pa je, da se veliko parov odloča za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Namreč spodbujanje tvorbe jajčnih celic lahko povzroči večplodno nosečnost,« je v oddaji Dobro jutro pojasnil doc. dr. Aleš Maver iz Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana.

A naj se vrnemo k najbolj zanimivemu spoznanju in v javnosti verjetno najbolj razširjenemu mitu. Namreč, ni biomedicinska pomoč edini razlog, da je v modernem svetu, ko se kasneje odločamo za otroke, dvojčkov več. Dejstvo je, da ima starejša ženska (ki zanosi po povsem naravni poti) več možnosti za dvojčke.

»Hormonski status pri višji starosti se nekoliko spremeni in v višji starosti se sprošča več jajčnih celic, kar poveča verjetnost dvojajčnih dvojčkov,« pojasnjuje doc. dr. Maver.

PREBERITE ŠE -> Mojca Fatur in Klemen Slakonja: Njena jeza je v meni vzbudila mojo

In ker gre pri spočetju dvojajčnih dvojčkov za dva ločena dogodka, bi torej lahko predpostavljali, da imajo lahko dvojajčni dvojčki dva različna očeta. »Dvojajčni dvojčki se pojavijo zaradi oploditve dveh različnih jajčnih celic. Se pravi gre za dva povsem neodvisna dogodka oploditve. Teh primerov je izjemno malo, a možni so.« Če ima ženska spolne odnose z različnima moškima v zelo kratkem času, se to lahko zgodi.

Verjamemo v to, da se dvojčki prenašajo iz roda v rod, številni tudi pravijo, da z vsako drugo generacijo. Slednja trditev ne drži. Kot pojasnjujejo strokovnjaki s področja genetike, je verjetnost, da se bosta mami rodila dvojajčna dvojčka višja v družinah, kjer so že bili dvojčki. Vemo, da gre za genetsko ozadje nagnjenosti k temu, da boš imel dvojčke. Ni pa nujno, da bi se dvojčki zgodili na dve generaciji, tega nobena raziskava ne potrjuje.

Enojajčni dvojčki imajo popolnoma identičen zapis genoma. Foto: Shutterstock

Kljub dejstvu, da je dvojčkov vedno več, je njihov svet tako za splošno javnost kot raziskovalce genetike še vedno izredno zanimiv. Kot vsa naključja, ki se morajo zgoditi, da na svet prideta dvojčka, kot kasneje njuna povezanost, ki ju veže skozi celo življenje. A kot pove Maver, sta dvojajčna dvojčka v resnici kot sorojenca, brat in sestra. »Enojajčna dvojčka pa sta rezultat iste oploditve, pojav je spontan in pri vseh generacijah sveta se pojavi pri 1 na 1000 nosečnosti, ne glede na starost.«

PREBERITE ŠE -> Doc. dr. Urška Battelino: To je razlog, da imamo toliko samskih žensk

In ko sta tu

Enojajčni dvojčki imajo popolnoma identičen zapis genoma, kar je za raziskovalce genetike izredno zanimivo, saj narava s tem dokazuje, da lahko ustvari klon. Enojajčni dvojčki so najbolj zanimivi iz vidika raziskovanja oziroma vprašanja o tem, koliko nas določajo geni in koliko okolje.

Medtem ko pri dvojajčnih dvojčkih ni večje podobnosti kot med običajnimi brati in sestrami. Kljub temu so dvojčki pogosto zelo povezani in se podobno razvijajo. Obstajajo primeri, kjer so dvojčki fizično in čustveno zelo povezani. Nekateri raziskovalci menijo, da je to lahko zaradi izjemne soodvisnosti med njima že v maternici. Ta povezanost je značilna predvsem za enojajčne dvojčke, za katere marsikdo domneva, da so telepatsko povezani. Tega znanstveniki sicer še niso dokazali. Vsak, ki je dvojček, zna povedati, da dvojčke lahko razumejo samo tisti, ki so tudi sicer dvojčki.

NE SPREGLEJTE -> VIDEO: Življenje pri 50. je polno modrosti in svobode (Metka Albreht in Nataša Rhind-Tutt)

Dvojčki so vsaj v prvih letih svojega življenja tako povezani, da to vpliva tudi na njihov razvoj govora. Raziskave namreč kažejo, da dvojčki spregovorijo nekoliko kasneje, kar si raziskovalci pojasnjujejo, da dvojčki med seboj komunicirajo z njim poznanim jezikom in druge interakcije ne potrebujejo.

Podatki potrjujejo tudi, da so dvojčki pogosteje levičarji. »Res je in v resnici zakaj je tako, ne ve nihče. Obstajajo hipoteze, točnega odgovora pa nimamo,« je v omenjeni oddaji potrdil dr. Aleš Maver.

In še zanimivost, leta 2017 sta se v Sloveniji rodila dvojčka, ki se nista rodila v istem dnevu in tako nimata rojstnega dneva na isti dan. V noči iz starega v novo leto pa sta se v Splitu rodili dvojčici, ki za rojstni dan nimata le drugega dne, temveč celo letnico. Ena je rojena leta 2023, druga pa 2024.