Povečana količina želodčne kisline zmanjša zaščitno delovanje sluznice in bolezni prej potrkajo na naša vrata. Na čedalje več tesnobe, ki sproža začasne ali kronične težave z zdravjem, je pred kratkim opozorila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Ponujamo nasvete iz prve roke, kako zaščititi prebavila že v kali, to je v glavi oziroma možganih. 

1 Pozor, čustva!

V stresnih trenutkih nas lahko, zares presenetljivo, nenadoma preplavijo najbolj čudovita čustva na svetu. Včasih si v silni osamljenosti celo začnemo delati utvare, da smo srečno zaljubljeni, kar je seveda pobeg pred resničnostjo, s katero se zato še težje spoprimemo. Raje lebdimo v oblačku iluzije. Pa če sicer velja, da moramo prisluhniti svojemu srcu, saj ne laže, je v kriznih razmerah najpametneje, da čim prej pristanemo na trdnih tleh. To pomeni, da človeka, za katerega se nam zdi, da je naša duša dvojčica ali plamen dvojček, kar najhitreje brez ovinkarjenja vprašamo, ali smo mu všeč. Kdor namreč pušča času čas ter v vrtincu čustev od žalosti in strahu do jeze in obupa sešteva nezanesljive znake, ki bi lahko dokazovali usodno zvezo, dela ogromno škode sebi in svojemu želodcu. Bolje na hitro strto kot večno zavedeno srce.

2 Stoiki so kralji

V obdobju družbenih in zasebnih pretresov je le redkokatera filozofija tako uporabna kot tista, ki nam jo ponuja antična filozofija, imenovana stoicizem. Ta zajema navodila, kot ustvarjena za samopomoč v časih množične histerije, ko se ljudje odzivajo pretežno na podlagi strahu, pohlepa in podobnih rušilnih čustev. Stoiki pozivajo k racionalnosti, to je odločanju na podlagi dejstev in logike. Svoj um okrepimo z razumevanjem, kaj lahko spremenimo in česa ne moremo, medtem ko nas vodi skupno dobro. Vodilni stoik vseh časov, rimski vojskovodja in cesar Mark Avrelij, je modro dejal: »Človek ima moč nad svojimi mislimi, ne more pa nadzorovati dogodkov okoli sebe. Kadar to razumeš, najdeš moč.« Zagotovo pa so nam v premagovanju največjih ovir, osamljenosti in stresa v veliko pomoč tudi naši bližnji, ljubljene osebe.

3 Varujmo se škodljivk in škodljivcev

So ljudje, ki nam iskreno želijo le najboljše, in tisti drugi, ki se le pretvarjajo, da jim je mar za nas. To velja v krogih sodelavcev, prijateljev in družine. Te večinoma ne moremo zamenjati, saj je del nas, imamo pa zato več vpliva na prvoomenjena kroga. Kadar ugotovimo, da smo v službi ali zasebni družbi na svojih prsih gojili sicer morda na prvi pogled celo izjemno simpatično, a škodljivo kačo, ji nikoli več ne spustimo do sebe. V delovnem okolju je to še najlaže uresničiti, saj nas, če smo avtonomna bitja, nihče ne more prisiliti, da s sodelavci spletamo in negujemo tudi zasebne vezi. Tistemu, ki ni bil zgolj v slabi koži oziroma v šibkem obdobju, temveč nam je za hrbtom večkrat načrtno škodoval, namenimo zgolj najnujnejšo komunikacijo. Namig za prepoznavanje škodljivcev: kdor ves čas razglaša, da je iskren in dober, je lahko popolno nasprotje tega.

4 Na zrak, do vira življenja

Vsakomur ustreza določena kombinacija gibanja in meditiranja, ki odganja zdravju škodljivo napetost. Večino sprošča hiter, najmanj polurni sprehod blizu virov življenja. Mednje poleg vodnih površin seveda sodijo gozdovi oziroma rastje vseh oblik, ko dihamo vsaj približno svež zrak, prisluhnemo zvokom narave, jo okusimo, zavonjamo oziroma začutimo v vsej polnosti. Včasih nas lahko popolnoma prerodi in napolni z optimizmom na prvi pogled neljub dogodek, ko se med vzpenjanjem po hribu ponesreči oprimemo kopriv in nas opečejo. Pa če verjamemo v njihovo zdravilno moč ali ne, nas bolečina, ki k sreči hitro mine, opomni, da je življenje tudi trpljenje, ne le praznik, in prav zato znamo bolj ceniti majhne, a hkrati čudovite stvari. Na podlagi tega potem najdemo prave motive, za kaj se je vredno boriti in komu ali čemu bo treba neizogibno pomahati v slovo.