Kakšen je zdrav sluh?
Preprosto povedano tak, pri katerem normalno slišimo zvoke in razumemo govor na sobni glasovni jakosti brez dodatnih medicinsko-tehničnih pripomočkov. Sluh je ena izmed zaznavnih sposobnosti organizma, ki je zelo pomembna za naše vključevanje v družbo in naš odziv na razmere v okolju. Slišimo frekvence zvoka med 16 in 20.000 herci (Hz), za razumevanje govora so najpomembnejše frekvence zvoka med 500 in 4000 herci. Intenziteto zvoka merimo v decibelih (dB). Intenziteta šepeta je 25 dB, glasnega govora 40 dB, kričanja v uho z razdalje 30 centimetrov pa 80 dB. Normalno uho zazna zvočne dražljaje jakosti od 0 do 20 dB. Naglušni zaznajo zvočne dražljaje jakosti od 20 dB do 90 dB, gluh bolnik pa ne more razumeti ali ponoviti govora in ne zazna zvočnih jakosti pod 90 dB.

Brez zdravljenja ušesnih bolezni ali brez rehabilitacije slabšega sluha s slušnimi pripomočki smo podvrženi motnjam v mentalnem razvoju, socialni izolaciji, hitrejšemu staranju možganov in slabši prostorski orientaciji s posledičnimi motnjami ravnotežja.      

Ali se izguba sluha razvija počasi?
Na to vprašanje najlaže odgovorim, če vam povem, da so najbolj dovzetni za slabši sluh ljudje z naslednjimi anamnestičnimi podatki: slabši sluh v družini (starostna naglušnost), pogosta akutna vnetja ušes, nezdravljena kronična vnetja ušes, kratkotrajna izpostavljenost intenzivnemu zvoku (pok orožja, glasen koncert itd.), dolgotrajna izpostavljenost preglasnim zvokom (težka industrija, glasno poslušanje glasbe itd.), druga obolenja ušes ali poškodba v predelu glave, s starostjo ali nezdravim načinom življenja povezane sistemske bolezni, jemanje določenih zdravil. Več dejavnikov tveganja za slabši sluh je, hitreje se bo okvaril.

Vzroki okvare so različni. Zakaj jih pogosteje povezujemo z višjo starostjo?
V življenju se dejavniki tveganja, povezani s slabšim sluhom, lahko seštevajo in zato slabši sluh pogosteje povezujemo z višjo starostjo. Pri starejših je najpogostejša starostna naglušnost, nastaja s staranjem ušesa v sklopu staranja organizma in vzroka za spremembe v ušesih ne poznamo. Zdravljenja z zdravili ali operacijo ni, na koncu nam ostane le ocena sluha pri specialistu otorinolaringologu (ORL). Pri padcu sluha pod določeno glasovno jakost v govornem frekvenčnem območju se lahko odločimo za rehabilitacijo sluha s pripomočkom – najpogosteje slušnim aparatom. Tega najprej preizkusimo pri dobavitelju in tam akustik izvaja tudi avditorne treninge za boljše razumevanje govora. Nam je v veliko pomoč akustik Luka Juršič. Po uspešni preizkusni dobi sledi obravnava pri ORL-specialistu, ki izda naročilnico za dokončni prevzem slušnega aparata. Ob slabšanju sluha svetujemo obisk ORL-specialista za oceno stanja že v prvih letih težav. Kasneje se lahko pojavijo težave z razumevanjem govora kljub uporabi slušnega aparata, saj ob naglušnosti in neuporabi slušnih poti v možganih te propadajo. Privajanje slušnemu aparatu je tem lažje, čim mlajši je bolnik, čim manj je naglušen in čim krajši čas naglušnost traja.

Zakaj je dlje trajajoča in napredujoča izguba sluha težava?
Brez zdravljenja ušesnih bolezni ali brez rehabilitacije slabšega sluha s slušnimi pripomočki smo podvrženi motnjam v mentalnem razvoju, socialni izolaciji, hitrejšemu staranju možganov in slabši prostorski orientaciji s posledičnimi motnjami ravnotežja. Če želimo doseči dobro razumevanje govora, boljšo zvočno orientacijo v prostoru in predvsem boljšo kakovost življenja, se moramo oglasiti pri ORL-specialistu v prvih letih težav s starostno slabšim sluhom. Tako lahko dosežemo optimalno izboljšanje sluha, kar pomeni bolje slišati zvoke in razumeti sogovornika. S tem se tudi izognemo težavam zaradi neodziva na opozorilne zvoke iz okolice in težavam zaradi nerazumevanja sogovornika, kar posameznike postopno pahne v socialno izolacijo in depresijo, saj se začnejo izogibati družbi.




Kaj je dobro poudariti, ko gre za ušesa in sluh?
V zvezi z ušesom bi poudaril, da gre za anatomsko in funkcionalno zelo kompleksno strukturo, ki je sestavljena iz več razvojno različnih delov in ti so povezani v organ za sprejemanje zvoka. Vsak del ima svoje dejavnike tveganja za nastanek obolenja, ki pa lahko nato zajame en del ušesa ali več. Se pa strinjam, da so preventivni ukrepi ohranjanja zdravih ušes zelo pomembni za ohranjanje dobrega sluha. Osnovni so: ušesa naj bodo suha, saj močenje pripelje do vnetja sluhovodov, nosni organ naj bo zdrav, saj obolevnost v tem predelu pripelje do disfunkcije Evstahijevih tub in posledičnega vnetja srednjih ušes, izogibamo se škodljivemu hrupu ali pa pri neizogibni izpostavljenosti škodljivemu hrupu uporabljamo zaščitne pripomočke za sluh (zaščitni ušesni čepi ali slušalke), izogibamo se nezdravemu načinu življenja in poškodbam glave.

Kako naj prav čistimo ušesa?
Stroka odsvetuje uporabo vatiranih palčk za čiščenje sluhovodov, saj s tem odvečno ušesno maslo pogosto narivamo na bobnič, posledice so slabši sluh in večja verjetnost poškodb oziroma vnetja. Vatirane palčke so namenjene toaleti tistih zunanjih delov uhljev, ki jih zaradi ozkosti ne dosežemo s prsti. Odvečno ušesno maslo lahko poskusimo stopiti s parafinskem oljem ali mineralnim oljem iz lekarne. Ob neuspehu je naslednja možnost izpiranje ušes pri izbranem zdravniku ali toaleta ušes pri ORL-specialistu. Ponavljajoče se močenje ušes lahko pripelje do vnetja sluhovodov, to lahko preprečimo z uporabo prilagojenih silikonskih čepov.