Slovenski ortoped opozarja: Bosonoga obutev naredi otrokom in odraslim več škode kot koristi

Bosonoga obutev je v zadnjih letih postala izjemno priljubljena, še posebej med starši, ki jo izbirajo za svoje otroke. Obljublja naravnejšo hojo in občutek, podoben hoji brez čevljev, zato ni presenetljivo, da jo mnogi vidijo kot zdravo izbiro. A specialist ortopedske kirurgije Andrej Lahajner, dr. med., opozarja, da v sodobnem okolju tovrstna obutev pravzaprav ne prinaša prednosti, ampak lahko celo škodi zdravju.

»Bosonoga hoja – se pravi brez obutve, je bila smiselna v preteklosti, ker so ljudje bolj hodili po mehkejši, neravni podlagi – po zemlji, gozdu, travi, kamnih, pesku. Po podlagah, kjer so se morale mišice stopala zelo dobro aktivirati, da je bila hoja čim bolj mehka, takšna da se je dalo hoditi tudi na daljše razdalje. V sodobnem času pa največ hodimo po ravnih podlagah – parketu, ploščicah, betonu,« pravi Lahajner in razkrije, da v urbanem okolju praktično ni mehkega terena, zato je »bosonoga obutev prej škodljiva kot koristna«.

O tem, ali jo priporoča otrokom, pa je ortopedski kirurg jasen: »Res je ta obutev zelo popularna, sploh za otroke, a iz našega strokovnega vidika takšna uporaba v urbanem okolju ni koristna.« 

Kaj se lahko zgodi stopalom?

Razlog je po njegovih besedah predvsem v tem, da se na ravnih podlagah mišice stopala ne aktivirajo tako kot pri hoji po naravnem, neravnem terenu. »Predvsem zato, ker mišice niso tako aktivne in se oslabijo. Vedeti moramo, da je pri hoji na ravni, trdi podlagi stopalo precej obremenjeno,« pojasnjuje Lahajner.

Posledice pa niso nujno nedolžne. »S takšno obutvijo se lahko razvijejo bolečine v sprednjem delu stopala, pride do plantarnega fascitisa, kalkanalnih spin oziroma trnov v peti. To so res velike obremenitve, ki jim naša stopala niso prilagojena.«

Čeprav ima lahko posameznik na začetku občutek, da mu bosonoga obutev ustreza, Lahajner opozarja predvsem na dolgoročne učinke. »Lahko, da nekomu, sploh v začetni fazi, ustreza, se dobro počuti, a dolgoročno na ravnih podlagah takšna hoja ni dobra. Tudi v predelu stopala prihaja do degenerativnih sprememb, stopalni loki se počasi posedajo, dolžni in prečni stopalni loki enostavno ne zdržijo več takih obremenitev.«

Po njegovih besedah zato ni dovolj, da skušamo stopalne mišice zgolj krepiti. »Tudi če mi krepimo te vezi in mišice, potrebujemo podporo.« To lahko zagotovijo ustrezna obutev, vložki za čevlje ter debelejši in mehkejši podplat, »ki amortizira te korake in prenaša sile«. 

V sodobnem času največ hodimo po ravnih nemehkih podlagah, kot so ploščice in beton, za kar bosonoga obutev ni primerna, saj ne ublaži koraka, naše telo pa je zato izpostavljeno bolj ekstremnim obremenitvam. Foto: Shutterstock

Težava je tudi v načinu hoje

Bosonoga obutev naj bi človeka spodbujala k naravnejšemu načinu hoje, a Lahajner v praksi tega ne opaža pogosto. »Res redko vidim, da bi kdo v bosonogi obutvi imel primeren vzorec hoje – torej bolj hojo po prstih, da amortizira korak,« pravi. Takšna hoja je namreč po njegovih besedah »bistveno bolj zahtevna« in je ne osvojimo kar samodejno s tem, ko zamenjamo običajne čevlje za bosonoge.

Prav zato je pomembna tudi količina časa, ki ga v takšni obutvi preživimo. »Nekaj ur dnevno najbrž ne škodi, a da bi bili ves čas v bosonogi obutvi, pa se mi ne zdi upravičeno ali varno,« opozarja specialist ortopedske kirurgije.

Se telo sčasoma res navadi na bosonoge čevlje?

Eden najpogostejših argumentov zagovornikov bosonoge obutve je, da je prehod sprva težji, nato pa se stopala na nov način hoje prilagodijo. Lahajner temu ne oporeka, vendar opozarja, da sposobnost telesa, da se nečemu prilagodi, še ne pomeni, da je takšna obremenitev tudi zdrava. »Ja, že res. Telo se marsikaj navadi. To je tako kot, če bi imeli vsak dan neke ekstremne obremenitve. Telo bi se že navadilo, pa je to res zdrav način?«

Po njegovih besedah odgovor ni tako preprost. »Enostavno organizem tega ne prenese. Predvsem na dolgi rok ne. Pri bosonogi obutvi pride do stresnega dogajanja na nivoju stopala, gležnja.« 

Prav pred začetkom novega šolskega leta, ko številni starši otrokom kupujejo nove čevlje, je zato smiselno razmisliti ne le o tem, kako lahka, široka ali prožna je obutev, ampak tudi o tem, po kakšnih površinah bo otrok v njej preživel večji del dneva.

Kako pa prepoznamo, ali otrok sploh hodi pravilno? Je obračanje stopal navznoter ali navzven razlog za skrb? Kdaj so posebnosti v otroški hoji še normalen del razvoja in katere navade lahko otrok celo prevzame od vrstnikov? Vse to in še več preberite TUKAJ, v intervjuju z Andrejem Lahajnerjem, dr. med., kjer specialist med drugim pojasnjuje tudi, katere napake pri hoji delamo odrasli in kako jih odpraviti, ter katera obutev stopalom zagotovi primerno podporo.