BEZEG

Skrivnost o bezgu, ki je marsikdo ne ve

V bezgovem sirupu bo lahko varno uživala vsa družina, če bomo med pripravo naredili en poseben korak, na katerega nihče ne pomisli.
Fotografija: Bezgova drevesa in grmi so se že odeli v belo in dišeči cvetovi nas opominjajo, da je čas za bezgove napitke in dobrote. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Bezgova drevesa in grmi so se že odeli v belo in dišeči cvetovi nas opominjajo, da je čas za bezgove napitke in dobrote. Foto: Shutterstock

Ko nastopi sezona bezgovih cvetov, se ljudje začnejo obnašati podobno, kot ko konec zime na plano pokuka regrat. Bele cvetne koške nabirajo vsepovsod, jih namakajo v sirup, fermentirajo, cvrejo in celo pečejo v kruh.

Vendar bo pred evforičnim nabiranjem smiselno pridobiti nekaj predznanja. V prvi vrsti je pomembno, da vemo, katero rastlino nabiramo. Z besedo bezeg pri nas označujemo črni bezeg (Sambucus niger), ki je ime dobil po svojih plodovih, saj iz belih cvetov jeseni dozorijo črne jagode. A obstaja še več vrst bezgov, ki pa niso užitne. Pri nas od teh rastejo divji bezeg (Sambucus racemosa), smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus) in španski bezeg (Syringa vulgaris). 

Španskega bezga v času cvetenja s črnim gotovo ne boste zamenjali, ker španski cveti vijolično in ima omamen, a povsem drugačen vonj, saj ni v sorodu s pravimi bezgi, ampak s pravim jasminom, forzicijo, jesenom in oljko. 

PREBERITE ŠE -> Od špinače do školjk: najboljši viri železa za več energije in boljše počutje

Še najbolj podoben črnemu je divji bezeg, ki sicer tvori rdeče jagode, a cveti prav tako belo, vendar so njegovi cvetovi bolj kompaktni in v obliki grozdov, medtem ko cvetovi črnega bezga tvorijo široke in zgoraj ploščate koške. 

Več o pravilnem in najbolj optimalnem nabiranju bezga, preberite TUKAJ

To storite pred uživanjem bezga 

In skrivnost, ki je marsikdo ne ve? Za varno uživanje bezga bi bilo najbolje, če bi uporabili samo bele cvetove, stebelca pa odstranili. Tudi črni bezeg namreč vsebuje strupene snovi, zaradi česar naj bi ga jedli bolj poredko, oziroma naredili zgolj nekajtedensko kuro z njim, potem pa je nujen premor, medtem ko se njegovo uživanje otrokom, nosečnicam in doječim materam povsem odsvetuje. 

V vseh delih bezga, predvsem pa v lesu, lubju, koreninah, steblih, listih in jagodah, so namreč prisotne cianogene spojine in alkaloidi, ki povzročijo slabost in prebavne motnje. Zato je denimo uživanje surovih jagod nevarno. K sreči s prekuhavanjem večina strupenih snovi v bezgu razpade, tako ste lahko pomirjeni, če boste kuhali čaj iz bezgovih cvetov, delali marmelado iz črnih jagod, ali cvetove uporabili pri peki sladic. Drugače pa je s presnimi sirupi in napitki. 

PREBERITE ŠE -> Kako zdrava je v resnici hrana, ki jo kupujemo Slovenci? Domači strokovnjaki močno zaskrbljeni

Bezgove cvetove za sirup raje osmukajte s stebel. Resda bo postopek priprave bolj zamuden, a se boste tako izognili zaužitju strupenih cianogenih in alkaloidnih snovi, poleg tega pa bo sirup brez stebel tudi manj grenak in bolj aromatičen. Enako storite tudi, če boste iz cvetov pripravili fermentirane napitke, kot sta šabesa in bezgov šampanjec. 

Zdravilni učinki bezga 

Sicer pa se vam bezga ni treba bati. Poleg toksičnih snovi namreč vsebuje tudi veliko zdravilnih učinkovin. Katere so? Preberite TUKAJ.

Preberite še:

V prodaji