SVETOVNI DAN HIPERTENZIJE

Skoraj vsak drugi odrasli Slovenec ima težavo, za katero morda sploh ne ve

Visok krvni tlak je tihi ubijalec sodobnega časa.
Fotografija: Povišan krvni tlak ne boli, a lahko vodi v najhujše zaplete. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Povišan krvni tlak ne boli, a lahko vodi v najhujše zaplete. Foto: Shutterstock

Svetovni dan hipertenzije, ki ga zaznamujemo 17. maja, nas opominja, da je skrb za zdravje v naših rokah. Redno preverjanje vrednosti krvnega tlaka in spremembe v življenjskem slogu lahko namreč prinesejo izjemne koristi. Ker je povišan krvni tlak dejavnik tveganja številka ena za bolezni srca, možgansko kap, ledvične zaplete in prezgodnjo smrt, je tudi letos glavni poudarek svetovnega dneva hipertenzije na ozaveščanju o resnih zapletih zaradi neprepoznane in neurejene hipertenzije. Ob tem pod sloganom Izmerite si krvni tlak, obvladajte ga, živite dlje! v maju po zdravstvenih ustanovah, lekarnah in na prostem po Sloveniji potekajo brezplačne meritve krvnega tlaka.

Po opažanju strokovnjakov – tako so v sporočilu za javnost ob lanskem svetovnem dnevu hipertenzije navedli pri Lekarniški zbornici Slovenije – ima v Sloveniji povišan krvni tlak od 40 do 45 odstotkov odraslih, »kar pomeni, da ima skoraj vsak drugi odrasel Slovenec težave z zvišanim krvnim tlakom, med temi pa jih več kot polovica sploh ne ve, da živijo s tem kroničnim stanjem«.

PREBERITE ŠE -> Štejte 4-7-8 in zaspite: dihalna metoda, ki umiri misli in telo

Meritev lahko reši življenje

Hipertenziji pravimo tihi ubijalec, saj lahko pogosto poteka brez očitnih simptomov in dolga leta ne povzroča težav, medtem ko postopoma poškoduje krvne žile in vitalne organe. Dolgotrajno povišan krvni tlak je zato eden najpomembnejših dejavnikov srčno-žilnega tveganja.

»Pogostost hipertenzije s starostjo narašča, saj ima po 60. letu starosti zvišan krvni tlak že več kot 60 odstotkov ljudi,« so opozorili pri Lekarniški zbornici Slovenije. Zdrav živ­ljenjski slog in redne meritve krvnega tlaka so zato ključnega pomena, saj lahko zgodnje odkritje hipertenzije vodi k učinkovitemu zdravljenju, kar zmanjša tveganje za najhujše zdravstvene težave. Ali zapisano drugače: merjenje krvnega tlaka lahko reši življenje.

PREBERITE ŠE -> Zakaj nekateri zjutraj komaj jedo, drugi pa so takoj lačni

Vrednosti, pri katerih je treba ukrepati

V zloženki ob akciji Mesec meritev maj, ki jo vodi Mednarodno združenje za hipertenzijo, podpira Svetovna liga za hipertenzijo, v Sloveniji pa poteka pod okriljem Združen­ja za hipertenzijo v sodelovanju z Združenjem zdravnikov družinske medicine, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in Lekarniško zbornico Slovenije, je navedeno, da pri izmerjenih vredno­stih krvnega tlaka od 120/80 do 140/90 mmHg obstaja tveganje razvoja hipertenzije. Priporočilo vsakomur, ki ima vrednosti v tem območ­ju, je, da začne čim prej spreminjati svoj življenjski slog in si v prihodnjih mesecih spet izmeri krvni tlak. Visok krvni tlak, znan tudi kot hipertenzija, je opredeljen kot sistolični krvni tlak, ki je stalno enak ali višji od 140 mmHg, in/ali diastolični krvni tlak, ki je stalno enak ali višji od 90 mmHg. V tem primeru se je treba čim prej posvetovati z osebnim zdravnikom.

PREBERITE ŠE -> Kaja Kastner Yadav: Teh 42 dni v življenju ženske je ključnih za njenih naslednjih 42 let

Redno merjenje in zdrav življenjski slog

Na srečo je mogoče hipertenzijo preprečiti in obvladati z rednim preverjanjem krvnega tlaka in zdravljenjem. Pri Lekarniški zbornici Slovenije svetujejo, naj si odrasli, še posebno vsi po 40. letu starosti, redno merijo krvni tlak, tudi če se počutijo zdrave. In še: »Preventivni pregledi, gibanje, zdrava prehrana, opustitev kajenja, omejitev pitja alkohola in uporabe soli ter zmanjšan­je stresa so najpomembnejši ukrepi, s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k boljšemu nadzoru nad svojim zdravjem. Svetovni dan hipertenzije je priložnost, da se ustavimo, preverimo vrednosti svojega krvnega tlaka in naredimo korak k daljšemu in kakovostnejšemu življenju.«

Preberite še:

V prodaji