Skimpflacija: plačujete enako, dobite pa slabšo hrano (in tega pogosto sploh ne opazite)
Kljub vedno bolj privlačnim pakiranjem in vabljivim reklamam za različna živila, mora biti sodobni potrošnik vedno bolj nezaupljiv in kritičen. Če je skrčflacija že postala povsem običajna praksa, pa je skimpflacija nekaj, česar potrošnik pri izbiri, kaj bo pristalo v njegovi nakupovalni košarici, ne bi smel dopustiti. Gre namreč za način, s katerim proizvajalec na račun kakovosti izdelka znižuje stroške proizvodnje. Skimpflacija je izpeljanka iz besed skimp, kar pomeni skopariti in besede inflacija. Pri hrani gre pogosto za cenejše sestavine, manj mesa, manj masla, manj kakava; pri storitvah pa za manj zaposlenih, slabšo podporo, redkejše čiščenje hotelskih sob ali manj vključene ponudbe.
Skrčflacija pomeni manjšo količino za isto ceno, skimpflacija pa slabšo kakovost za isto ceno. Prva je lažje opazna, ker lahko preverimo grame, mililitre ali število kosov; druga je bolj zahrbtna, ker je treba primerjati deklaracije, recepture ali dejansko uporabniško izkušnjo. In če je pri skrčflaciji opeharjena naša denarnica, pri skimpflaciji varčevanje na kakovosti najbolj vpliva na naše zdravje.
Kot opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), lahko o skimpflaciji govorimo, ko proizvajalec spremeni sestavo izdelka z namenom znižanja stroškov, ponavadi z zamenjavo kakovostnejših sestavin z manj kakovostnimi, ki so pogosto cenejše. Količina ostane enaka, kakovost pa se lahko zmanjša.
Zato moramo, kot potrošniki pozorno brati deklaracije in spremljati povečanje deleža sladkorja, zmanjšanje sadnega ali mesnega deleža, zamenjavo dražjih, kakovostnih maščob s cenejšimi, manj kakovostnimi (npr. s palmovim oljem) in na daljši seznam aditivov. To vse so namreč znaki, da se je živilo, ki smo ga do zdaj radi kupovali, kakovostno poslabšalo.
Zato, kot svetujejo na ZPS, pred odločitvijo o nakupu vedno preverimo ključne informacije o izdelku in delamo na tem, da jih znamo razumeti. »Z nekaj pozornosti, primerjanja in premišljenih odločitev lahko tudi v času višjih cen ohranimo nadzor nad svojimi stroški, ne da bi se po nepotrebnem odpovedali kakovosti. Z vsako odločitvijo hkrati sooblikujemo ponudbo, saj s premišljeno izbiro izdelkov sporočamo, kakšno kakovost in ceno pričakujemo. Zato je izjemnega pomena, da smo zahtevni, pozorni in kritični potrošniki,« pravijo na ZPS.
Britanski Guardian je objavil primere, kjer je proizvajalec namazov z oljčnim oljem delež oljčnega olja zmanjšal iz 21 odstotkov na 10 odstotkov, pesto je vseboval manj ekstra deviškega oljčnega olja in manj sušenih paradižnikov, guacamole manj avokada in na primer majoneza manj rumenjaka.
Skoparjenje ne le v prehrani
Ni pa skimpflacije deležna le prehranska industrija, kot piše Guardian se dogaja tudi pri papirnatih robčkih (manjši listi), kuhinjskih brisačah, kozmetiki (kreme in drugi izdelki imajo več vode in manj aktivnih sestavin), hotelih (redkejše čiščenje sob), letalskih prevoznikih (za storitve, ki so bile nekoč vključene v ceno letalske vozovnice, moramo zdaj doplačati), klicnih centrih (daljše čakanje, manj osebja).
Kanadski agronom in ekonomist Pascal Thériault z univerze McGill opozarja, da povprečen kupec v trgovini preživi približno 30 minut, okoli sebe ima približno 50.000 izdelkov in zato nima možnosti, da bi si zapomnil stare deklaracije. Kar prehranska industrija seveda s pridom izkorišča. Zato je skimpflacija za proizvajalce pogosto učinkovitejša od neposredne podražitve.
Skimpflacija vpliva na kvaliteto živila, kar lahko vpliva na naše zdravje, ni pa nujno, da živilo s tem postane nevarno. Pomeni pa lahko, da vsebuje manj kakovostnih sestavin, vsebuje več cenejših polnil in ima slabšo hranilno vrednost. Dolgoročno zagotovo to ni zdravju prijazno.
McGill navaja primere - namesto prave čokolade proizvajalec uporabi kakavov ekstrakt, namesto masla več rastlinskih maščob, namesto mleka več sirotke in namesto mesa več škroba ali drugih polnil.
Tako Zveza potrošnikov Slovenije kot tudi tuji strokovnjaki navajajo enaka priporočila, kako se kot potrošniki lahko obvarujemo in izbiramo pametneje:
- načrtujmo nakup vnaprej
- primerjajmo cene na kilogram ali liter
- premišljeno izkoristimo popuste
- ne zanašajmo se le na znamko in ceno
- kuhajmo pametno (obroke prilagajamo na sestavine, ki jih že imamo doma)
- zmanjšajmo količino zavržene hrane
- primerjajmo delež mesa, delež masla, delež oljčnega olja, delež kakava, delež sadja
- izbiramo nepredelana živila. Po mnenju strokovnjakov so najmanj izpostavljeni skimpflaciji sveže meso, mleko, jajca, zelenjava, sadje
- smo pozorni na okus. Če je ta manj izrazit, ima živilo drugačno teksturo, je ta manj kremasta ali vsebuje več vode, potem je zelo verjetno posledica skimpflacije.
PREBERITE ŠE -> Kako brati prehranske tabele (in kako nam to lahko koristi pri sestavi zdravega obroka)
Katera živila so najpogosteje podvržena spremembam na slabše
Najpogosteje so žrtve skimpflacije pripravljene jedi, na primer lazanje, musake, pripravljene testenine in druge zamrznjene jedi.
Pri njih proizvajalci pogosto zmanjšajo delež mesa, povečajo delež omake, dodajo več škroba ali zelenjave, uporabijo cenejše vrste mesa.
Med mesnimi izdelki je najlažje manipulirati pri klobasah, hrenovkah, salamah, burgerjih in mesnih namazih. Tu se spremeni delež mesa (je manjši), več je maščobe, vode, več rastlinskih beljakovin, več veziv in škroba.
Med mlečnimi izdelki so na skimpflacijo občutljivi masleni namazi, topljeni siri, kremni siri, jogurti, sladoledi. Pogoste spremembe: manj masla, manj smetane, več rastlinskih maščob, več vode, več stabilizatorjev. Ker so mlečna maščoba, smetana in maslo med dražjimi sestavinami, jih proizvajalci pogosto delno nadomestijo s cenejšimi alternativami.
Pri omakah, namazih in prelivih kot so pesto, majoneza, guacamole, humus in paradižnikove omake se spremeni delež oljčnega olja, manj je pinjol, avokada, manj jajčnega rumenjaka in več vode ali sončničnega olja.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
