Ti plodovi, ki prav zdaj rastejo pri nas, imajo 40-krat več vitamina C kot limone
Ko odpade že večina jesenskega listja zrak dobi vonj po slani, se med vejami gozdnih grmov zasvetijo drobne rdeče jagode — plodovi šipka. Skoraj neopazni poleti, jeseni pa nenadoma zažarijo kot dragulji, ki jih narava skriva tik ob poteh.
A njihova prava moč se ne skriva v barvi, temveč v vsebini: šipkovi plodovi namreč slovijo kot eden najboljših naravnih virov vitamina C v rastlinskem svetu.
Antioksidativna moč narave: 40-krat več vitamina C kot limone
Čeprav smo kot sinonim za vitamin C vajeni dojemati limono, jo šipek prekaša z osupljivo razliko. 100 gramov plodov šipka – odvisno od sorte, rastišča in zrelosti – vsebuje od 400 do kar 2000 mg vitamina C, medtem ko limona v povprečju vsebuje le približno 50 mg na 100 gramov.
To pomeni, da lahko šipek v povprečju vsebuje okoli 40-krat več vitamina C kot limone – pri nekaterih sortah pa celo več.
Ta izjemna vsebnost ni zgolj številka. Vitamin C ima ključno vlogo pri krepitvi imunskega sistema, obnovi tkiv, sintezi kolagena, absorpciji železa in zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Prav zato se šipek v naravni medicini že stoletja uporablja kot vitaminski tonik za zimske dni, ko telo potrebuje dodatno podporo.
Več vitamina C po prvi slani
Še ena zanimivost, ki jo potrjujejo tako ljudske izkušnje kot raziskave: plodovi šipka vsebujejo več vitamina C po prvi slani. Ko temperature padejo, rastlina namreč aktivira zaščitne mehanizme – med drugim se v plodovih poveča koncentracija antioksidantov, med njimi tudi vitamina C.
Zato se nabiranje šipka priporoča šele po prvem mrazu, ko plodovi dosežejo optimalno hranilno vrednost in so okusnejši, slajši ter manj trpki.
PREBERITE ŠE -> Te divje sadeže se splača poznati in nabirati, vsebujejo ogromno vitamina C
Zdravilna moč šipka – od ljudske modrosti do sodobne farmakologije
Šipkove plodove so že naše babice uporabljale pri krepitvi odpornosti, za lajšanje prehladov in kot tonik po zimskih boleznih, sodobne raziskave pa potrjujejo, da ima šipek resnično širok spekter pozitivnih učinkov.
Najpomembnejši zdravilni učinki šipkovih plodov so:
Krepi imunski sistem: zaradi izjemno visoke vsebnosti vitamina C, flavonoidov in karotenoidov spodbuja obrambo telesa pred okužbami.
Pomaga pri okrevanju po prehladih in gripi: tradicionalno se uporablja za blaženje kašlja, bolečin v grlu in utrujenosti po bolezni.
Deluje protivnetno in blaži bolečine v sklepih: raziskave so potrdile, da izvlečki šipka (zlasti tisti, ki vsebujejo galaktolipide) zmanjšujejo vnetja in togost sklepov, zato se priporočajo pri osteoartritisu in revmatskih težavah.
Varuje srce in ožilje: antioksidanti v šipku pomagajo pri zmanjševanju oksidativnega stresa, kar blagodejno vpliva na krvni tlak in raven holesterola.
Spodbuja prebavo in čiščenje telesa: v ljudski medicini velja za blag diuretik in blago odvajalo, ki spodbuja delovanje ledvic in prebavil.
Podpira zdravje kože: olje šipkovih semen, bogato z maščobnimi kislinami in vitaminom A, pomaga pri obnovi kože, brazgotinah in pigmentnih madežih.
V ljudski tradiciji so plodove šipka uporabljali tudi kot tonik za dolgoživost, pri spomladanski utrujenosti in pomanjkanju apetita, saj vrača energijo in vitalnost telesu.
Šipkov čaj
Čaj iz šipkovih plodov je verjetno najbolj priljubljen način uporabe te rastline. Kljub toplotni obdelavi vsebuje veliko vitamina C, saj šipek za razliko od drugih sadežev bolje prenese kratkotrajno vročino. Poleg tega je šipkov čaj tudi bogat vir polifenolov, flavonoidov in karotenoidov, zaradi česar ima močan antioksidativni učinek, ki pomaga nevtralizirati proste radikale in varuje celice.
Redno uživanje šipkovega čaja lahko podpira odporno moč organizma, blaži vnetja, pomaga pri bolečinah v sklepih in celo zmanjšuje občutek utrujenosti. Po raziskavah ima šipkov čaj tudi pozitiven vpliv na zdravje srca, saj lahko pomaga uravnavati krvni tlak in raven LDL-holesterola, hkrati pa spodbuja presnovo. Poleg tega naj bi pomagal tudi pri zdravju kože, saj visoka vsebnost antioksidantov spodbuja tvorbo kolagena.
Priprava:
Za skodelico čaja uporabimo 4 do 8 svežih plodov ali 1 do 2 čajni žlički posušenih. Prelijemo jih z vrelo vodo, pustimo stati 10 do 15 minut in precedimo.
Šipkova marmelada
Marmelada iz šipka je prava klasika med domačimi shranki. Navdušuje z bogatim, rahlo kiselkastim okusom, prav tako pa vsebuje precej hranil, saj je šipek, kot smo že omenili, dobro odporen na kuhanje.
Čeprav se nekaj vitamina C med segrevanjem izgubi, ga v marmeladi ostane presenetljivo veliko. A pozor, sčasoma propada, zato šipkovo marmelado ne shranjujte predolgo, po enem letu je v njej namreč le še četrtina vitamina C.
Za pripravo uporabimo zrele, po slani nabrane plodove, ki jih operemo, odstranimo peclje in olupke in semena, nato pa kuhamo z vodo, limoninim sokom, jabolki in malo sladkorja, dokler masa ne postane gosta in žametna.
Semen in olupkov ne zavrzite
Tisto, kar pri kuhanju šipkove marmelade običajno zavržemo, je pravzaprav zelo dragoceno. Olupki vsebujejo vitamine, semena pa še dodatne antioksidante in vlaknine. Namesto, da romajo v smeti jih operite in posušite za čaj. Nekateri semena tudi zmeljejo v prah in jih dodajajo vodi ali jogurtu kot naravni dodatek za krepitev odpornosti. Edino opozorilo: svetle dlačice iz notranjosti ploda vedno odstranimo, saj lahko dražijo prebavila.
Morda niste vedeli, a šipek lahko uživamo tudi surov. Na začetku jeseni je seveda pretrd in pretrpek, da bi ga kar pohrustali, a po prvi slani se zmehča in zato ga lahko pohrustamo kar neposredno z drevesa. Nekateri ga prežvečijo in izpljunejo semena in olupke, lahko pa ga tudi nekoliko stisnete in posrkate mehko meso, ki se pocedi iz plodov.
Iz šipka lahko pripravimo tudi izredno okusen sladki sirup (ki spominja na kokto, saj je šipek njena skrivna sestavina). Recept zanj najdete TUKAJ.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
