S to prehrano lahko telo varujemo pred nevarnimi učinki mikroplastike

Vemo, mikroplastiko danes najdemo skoraj povsod – od čajnih vrečk, ličil, žvečilnih gumijev in čistil, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu do pitne vode – zato se ji je težko povsem izogniti.

Znanstveniki so odkrili, da je z mikroplastiko "okužen" praktično že vsak človek, našli pa so jo v vseh delih človeškega telesa, celo v reproduktivnih organih tako žensk kot moških. Gre za drobne delce (lahko so veliki zgolj en nanometer in človeškemu očesu nevidni), ki lahko vsebujejo tisoče različnih kemikalij, med njimi tudi škodljive snovi, kot so BPA, ftalati in PFAS.

Raziskave so pokazale, da mikroplastika v naših telesih ni zgolj nedolžni tujek, ampak lahko povzroča precejšnjo škodo za zdravje. Problematično je predvsem to, da lahko delci mikroplastike prehajajo skozi biološke pregrade (celo skozi placento in krvno-možgansko bariero) in povzročajo vnetja v občutljivih tkivih, sistemska vnetja, ki vodijo v razvoj kroničnih bolezni, oksidativni stres, endokrine motnje, poškodujejo črevesno mikrobioto, povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni ter celo sprožijo nastanek raka. 

Znanost tako pospešeno išče načine, kako bi se lahko obvarovali pred mikroplastiko, glede na to, da ji zaradi globalne razširjenosti (delce so našli celo na najbolj osamljenih koških sveta, kot sta Antarktika in Mount Everest) nikakor ne moremo ubežati. Doslej so prišli do dveh zanimivih odkritij, ki razkrivata presenetljivi potencial zelenjave in sadja v boju prosti mikroplastiki. Zdi se, da ima za nas trenutno najboljši odgovor kar narava sama. 

Večina mikroplastike nam s prostim očesom ni vidna, saj so delci lahko veliki komaj nekaj nanometrov. Foto: Shutterstock

Proti škodljivim učinkom mikroplastike z antioksidanti 

Prva ugotovitev prihaja iz finsko-kitajske študije, ki so jo konec lanskega leta objavili v znanstveni reviji Journal of Pharmaceutical Analysis.

V njej so avtorji ugotovili, da določeni rastlinski antioksidanti na organizem delujejo ravno nasprotno kot mikroplastika, iz česar sklepajo, da bi lahko z njimi verjetno pomagali ublažiti del škodljivih učinkov mikroplastike na telo. 

Ti antioksidanti so antocianini, o katerih smo v preteklosti že veliko pisali, saj imajo resnično širok spekter delovanja na zdravje. Antocianini veljajo za najmočnejše naravne antioksidante, ki jih lahko dobimo s prehrano, in delujejo tako, da nevtralizirajo škodljive proste radikale v telesu ter s tem pomagajo zmanjševati oksidativni stres, ki lahko poškoduje celice in DNK.

Posledično naš organizem ščitijo pred vnetji, poškodbami organov in nastankom kroničnih bolezni, kot so rak, srčno-žilne bolezni in nevrodegenerativne motnje (Alzheimerjeva bolezen), poleg tega pa imajo tudi pomemben vpliv na hormonske funkcije. 

Vse to nakazuje, da bi z antocianini v telesu lahko vzpostavili večplastni obrambni mehanizem proti mikroplastiki. A kako to storiti? 

Temnejša kot je rastlinska prehrana, več antocianinov vsebuje. Če se želite zaščititi pred škodljivimi vplivi mikroplastike, na jedilnik vključite sadje in zelenjavo črnih, vijoličnih, modrih in temno rdečih odtenkov. Foto: Shutterstock

Kje najdemo antocianine in koliko jih moramo zaužiti? 

Strokovnjaki menijo, da koristi izhajajo iz rednega vnosa teh antioksidantov v telo, ne pa iz enkratnega odmerka, ki bi služil kot nekakšen »detox«. Niso kot čarobna paličica, s katero lahko izbrišemo leta škodljivega nalaganja mikroplastike, ampak delujejo počasi in dolgoročno.

Naš organizem jih lahko najbolje izkoristi, če jih zaužijemo s hrano, in k sreči se nahajajo v ogromno vrstah sadja in zelenjave, še bolj preprosto pa si je zapomniti, kje. 

Antocianini so namreč naravni pigmenti iz skupine flavonoidov, ki rastlinam dajejo globoke rdeče, vijolične, modre ali celo črne odtenke. Tako so precej zgovorni in dobro opozarjajo nase, zato jih boste z lahkoto prepoznali.

Najdemo jih skoraj v vsej zelenjavi, sadju, stročnicah in žitaricah, ki so temnih barv, največ pa v robidah, borovnicah, aroniji, brusnicah, višnjah, češnjah, malinah, slivah, granatnem jabolku, radiču, rdečem zelju, vijolični koruzi, črnem rižu, vijoličnem navadnem in sladkem krompirju, črnem paradižniku … Saj razumete? Iščite vijolična, modra in rdeča rastlinska živila, ki niso bila umetno pobarvana, pa jih boste dobili. 

In koliko jih je treba zaužiti, da se pozna njihov vpliv na zdravje?

Čeprav ni uradne priporočene dnevne količine, nekatere raziskave kažejo, da lahko približno 50 mg antocianinov dnevno prispeva k znižanju oksidativnega stresa. To v praksi pomeni, da zaužijemo skodelico borovnic ali pol skodelice robid na dan, strokovnjaki pa priporočajo, da se ne omejimo samo na eno z antocianini bogato živilo, ampak za kar najboljše rezultate v prehrano vključimo celo mavrico sadja in zelenjave, ki vsebuje te antioksidante. 

PREBERITE ŠE -> Katera barva paradižnika je najbolj zdrava: Te sorte vsebujejo največ antioksidantov 

Ta rastlinska živila delujejo kot filter mikroplastike 

Prej smo omenili, da so se znanstveniki dokopali še do ene potencialne rešitve glede mikroplastike, ta pa trenutno zadeva mehanski aspekt odstranjevanja teh škodljivih delcev iz vode. Raziskovalci Ameriškega združenja za kemijo (ACS) so namreč ugotovili, da obstajajo naravne snovi, ki nase vežejo mikroplastiko.

Te snovi so polisaharidi, ki tvorijo sluz, najdemo pa jih v okri oz. bamiji, grškem senu in tamarindu. 

Trenutno čistilne naprave za filtriranje mikroplastike iz vode uporabljajo sintetični polimer poliakrilamid, raziskovalci pa so pokazali, da se polisaharidi iz okre, grškega sena in tamarinda obnašajo kot celo učinkovitejši naravni polimeri, v nekaterih primerih so v eni uri iz vode odstranili celo več kot 90 odstotkov mikroplastike.

Zanimivo je, da so se odrezali različno glede na vrsto vode, v morski vodi je na primer najbolj delovala okra, v podtalnici grško seno, v sladki površinski vodi (reke) pa mešanica okre in grškega sena. 

Raziskovalci so ugotovili, da določene snovi iz rastlin nase vežejo mikroplastiko in delujejo celo bolje kot sintetični polimeri, ki jih uporabljajo čistilne naprave za vodo. Foto: Shutterstock

Tovrstne ugotovitve seveda ne moremo prenesti na človeški organizem, četudi je ta v okrog 60 odstotkih sestavljen iz vode, zato nikar ne mislite, da boste z uživanjem okre, grškega sena in tamarinda iz telesa odstranili mikroplastiko.

So pa raziskovalci prepričani, da nam lahko ta podatek v prihodnje koristi pri razvijanju varnejših načinov čiščenja mikroplastike iz vode. Kdo ve, morda pa je to tudi začetek raziskovanja v zdravilne potenciale teh rastlinskih polisaharidov za človeško telo.