Za večino vrtičkarjev in kmetov je rogovilček, ki izvira iz Južne Amerike, zelo nadležen plevel, ki se ga zlepa ne morejo rešiti. O tem priča tudi domače ime nemški plevel. Le malokdo pa ve, da je rastlina z nazobčanimi listi in drobnimi belimi cvetovi okusna in polna vitaminov ter mineralov. Rogovilček med drugim vsebuje zelo veliko železa, tudi do štirikrat več kot špinača! Pomembna je tudi vsebnost mangana, ki ima pomembno vlogo pri pretvorbi maščob in ogljikovih hidratov. 

 Pomanjkanje železa 
Železo je pomemben mineral, ki sodeluje pri prevzemu, prenosu in sproščanju kisika v celicah, pri nastajanju rdečih krvničk in encimov. Njegovo pomanjkanje vodi v slabokrvnost, za katero so značilni bledica, hitra utrudljivost, zaspanost, šumenje v ušesih, hiter srčni utrip, otežena koncentracija, prebavne motnje, pekoč jezik, krhki lasje in nohti ... Povzroči ga lahko nepravilna prehrana ali nepopolna absorpcija hranil. Največji izkoristek železa je iz rdečega mesa, iz sadja in zelenjave pa je manjši. Vendar sadje in zelenjava vsebujeta vitamin C, ki poveča absorpcijo železa v kri.

Obilje od pomladi do jeseni

Obe pri nas rastoči vrsti, vejicati in drobnocvetni rogovilček (Galinsoga ciliata in Galinsoga parviflora), sta enoletnici s široko razraslim steblom, ki je lahko visoko tudi več kot pol metra. Razlikujeta se predvsem po dolžini socvetnih pecljev, dlakavosti, velikosti listov in cvetov. V kulinariki sta si enakovredni. Listi so kratkopecljati, nazobčani in s priostrenim vrhom. Cvetovi so združeni v nekakšne koške na vrhu poganjkov. Ob zrelosti košek razpade in na tla se usuje na desetine dlakavih semen. Na eni rastlini jih lahko dozori po več tisoč in širijo se zelo uspešno, med drugim tako, da se prijemajo na obleko in dlako živali. 

Za mnoge plevel, a z domišljijo v kuhinji bomba železa. Foto: Weha/Shutterstock

Rogovilček cveti od junija do oktobra, semena pa dozorevajo vse do konca novembra. Razraste se sredi poletja, ko ga lahko začnemo nabirati v večjih količinah. Najdemo ga tako na robu obdelanih njiv in vrtov kot tudi na travnikih. V izobilju ga je vse do pozne jeseni, ko liste uniči močnejša zmrzal. Na Primorskem lahko vztraja tudi v zimskih mesecih. 

Okusen v solati ali juhi

Nabiramo mlade liste, najlažje kar s popki in drobnimi cvetovi vred. Najenostavneje jih uporabimo za pripravo solate, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z drugo zelenjavo. Rogovilčkove liste lahko popečemo ali kuhamo, podobno kot špinačo ali blitvo. Dobro se obnesejo tudi v juhah. Okus mladih listov spominja na berivko, pri starejših pa bolj občutimo dlačice, a to ni moteče. Rogovilček ima tudi zdravilne učinke, saj deluje protivnetno ter pospešuje strjevanje krvi in s tem celjenje ran. 

Rogovilček lahko v jedeh uporabljate kot špinačo ali blitvo. Foto: Brent Hofacker/Shutterstock

Priljubljen v Južni Ameriki

Rastlino najbolj cenijo v Južni Ameriki, kjer jo celo gojijo. Tam je naprodaj na tržnicah (svež ali posušen), prav tako v nekaterih evropskih državah, predvsem v Skandinaviji. Rogovilček je jeseni še posebno dobrodošel, saj na vrtu počasi zmanjkuje pridelkov. Z malo truda ga boste hitro našli. Prihodnjo pomlad pa ga nikar ne odstranite kot nadležen plevel, temveč ga raje uporabite v kuhinji! Ker ga imamo lahko hitro preveč, ga na vrtu ni treba saditi. Tako ali tako se bo pojavil sam od sebe. 

Če pa ga vseeno želite odstraniti z rastišča, je treba rastline populiti, preden dozorijo semena. Če niste prepričani o zrelosti semen, je najbolje, da rastline zažgete, sicer jih boste raznesli še drugam. Rogovilček namreč velja za invazivno tujerodno vrsto, ki se je pri nas razširila v prvi polovici preteklega stoletja.  

Recept: Kolumbijska juha ajiaco Ajiaco

Foto: Julia-Bogdanova/Shutterstock

To je tradicionalna kolumbijska juha, ki spominja na nekakšno piščančjo obaro. 

Za 3 osebe potrebujemo: 400 g piščančjih prsi in peruti 1 glavo česna 1 čebulo ½ kg krompirja 100 g vložene koruze (storži ali zrna) liste mlade čebule 100 g listov rogovilčka kislo smetano kapre avokado začimbe po okusu (predvsem sol in poper) 

Postopek: V loncu popečemo piščanca, dodamo nasekljano čebulo, česen in začimbe ter zalijemo z vodo. Ko juha zavre, dodamo na kose narezan krompir, koruzo, liste čebule in rogovilček (večje liste narežemo). Jed je pripravljena, ko se krompir zmehča in zgosti juho. Na krožniku dodamo še smetano, kapre in koščke avokada. Ker so listi dokaj mehki, se zelo hitro razkuhajo, zato jih nekateri dodajo v juho šele ob koncu kuhanja ali celo tik pred postrežbo. Preprosto je narediti tudi vegetarijansko ali vegansko različico. V receptu izpustimo piščanca in smetano ter za okus dodamo več začimb ali zelenjavno kocko.