Ribez ima tako močne učinke na zdravje, da bi z njim lahko živeli dlje
Imate tudi vi doma posajen ribez? Včasih, ko ni bilo tako pestre ponudbe eksotičnega sadja, so drobne rdeče, črne in tudi bele jagode naši predniki na veliko jedli sveže in iz njih pripravljali vse mogoče shranke za ozimnico, danes pa je nekoliko utonil v pozabo.
Na vrtu moje babice je bilo kar nekaj grmičkov in vsako poletje je ribez spremenila v marmelado, sirup ter zanimive sladice. Kot otroku se mi to ni zdelo nič posebnega, a odkar sem odkrila zdravilnost teh sočnih kroglic, nanje gledam drugače.
Poznamo več vrst ribeza, od rdečega (Ribes rubrum) in belega (ki je le sorta rdečega) do črnega (Ribes nigrum), vsi pa botanično spadajo v družino kosmuljevk in so v sorodu s kosmuljo ter josto (križanec med črnim ribezom in kosmuljo).
Vse vrste ribeza so avtohtone evropske rastline, ki uspevajo predvsem v srednji in severni Evropi. V Severni Ameriki ga šele sedaj bolje spoznavajo, zato tudi ni narejenih toliko raziskav v njegove potencialne zdravstvene učinke, kot za nekatere druge bolj priljubljene vrste sadja, a te, ki so, razkrivajo dragocene koristi.
Katere zdravilne snovi vsebuje ribez?
Če nas zanima hranilna vrednost teh plodov, ne moremo mimo barve, saj se sadeži prav po tem najbolj razlikujejo med seboj. Beli ribez, ki mu v angleščini pravijo tudi »šampanjski« ribez, je najbolj milega okusa, a žal vsebuje najmanj dragocenih antioksidantov in vitaminov.
Veliko boljša izbira sta rdeči ribez, ki je bolj kisel, in črni, ki ima zelo specifičen okus, saj oba vsebujeta veliko vitamina C, K, kalij, baker, mangan, železo in močne antioksidante, kot so polifenoli (posebno ribetril, ki spodbuja delovanje mitohondrijev v celicah, kar posledično dviguje raven naše energije), flavonoidi in antocianini.
Za primerjavo, v 100 gramih rdečega ribeza je dovolj vitamina C, da z njim pokrijemo polovico dnevnih potreb po tem vitaminu, medtem ko je v enaki količini črnega ribeza kar štirikrat več vitamina C. Če iščete torej zmagovalca, posezite po črnem ribezu, saj boste že s 50 grami te vrste na dan zadostili telesnim potrebam po vitaminu C.
Črni ribez rdečega prekaša tudi po količini antioksidantov, predvsem antocianinov. To so rastlinska barvila, ki rdečemu in črnemu ribezu dajejo značilno barvo. Temnejše, kot je sadje, več jih načeloma vsebuje, zato jih veliko najdemo tudi v slivah, višnjah, robidah in borovnicah, vendar so raziskave pokazale, da ima črni ribez dvakrat višjo antioksidativno zmogljivost kot gojene borovnice.
Antocianini imajo izjemen biološki potencial, so ugotovili znanstveniki, saj človeško DNK ščitijo pred poškodbami, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka (predvsem jeter, ustne votline, grla in debelega črevesja), preprečujejo nastanek srčno-žilnih bolezni in diabetesa ter ohranjajo zdrave možgane in izboljšujejo kognitivne funkcije.
Poleg tega imajo antocianini tudi izjemne antivirusne ter antibakterijske lastnosti, saj delujejo proti celi vrsti škodljivih bakterij in virusov, denimo proti bakterijam, ki povzročajo pljučnico, vnetja sečil in vnetje zob, E. coli bakterijam, koronavirusu, virusu herpes simplex in virusu prašičje gripe.
Študije so tudi pokazale, da je vsebnost antocianinov, polifenolov in flavonoidov v ribezu tako idealna, da je to sadje izredno dobra preventiva proti demenci, infarktu in možganski kapi. Kombinacija antocianinov in polifenolov naj bi pomagala vplivati na signalne poti, ki jih nevronske celice uporabljajo za medsebojno komunikacijo, s čimer ščitijo pred poškodbami, ki jih možgani doživijo ob nastopu Alzheimerjeve bolezni. Flavonoidi in drugi antioksidanti pa nižajo krvni tlak in višajo raven dobrega holesterola v krvi.
PREBERITE ŠE -> Te divje sadeže se splača poznati in nabirati, vsebujejo ogromno vitamina C
Še ena izmed snovi, ki jo vsebuje ribez, so proantocianidi, za katere so raziskovalcu ugotovili, da preprečujejo škodljivim bakterijam, da bi se oprijele sten sečil, s čimer pomagajo preprečiti nastanek ali poslabšanje okužb sečil. Znanstvene študije kažejo tudi, da je ribez lahko zelo učinkovit pri preprečevanju nastanka bolečih ledvičnih kamnov, saj pomaga izločati oksalno in citronsko kislino iz telesa, ki v prevelikih količinah (kadar uživamo hrano, ki je bogata z njima) tvorita kristale in kamne v ledvicah.
Poleg tega so nekatere študije potrdile, da črni ribez izboljšuje imunsko odpornost (nedvomno zaradi visoke vsebnosti vitamina C), pospešuje okrevanje po fizičnih aktivnostih (podobno tudi višnje in češnje), ter zahvaljujoč visoki vsebnosti vlaknine zmanjšuje glikemični indeks zaužite hrane, zato se ga priporoča tudi diabetikom.
Omeniti je treba še, da ribez vsebuje tudi dragocene maščobne kisline omega-3, omega-6 in omega-9. Največ ima omega-6 maščob, katere se običajno zmotno označuje za slabe, saj naj bi povzročale vnetja v telesu, vendar ni povsem tako. Nekatere omega-6 maščobne kisline, kot je gama-linolenska kislina (GLA), imajo pravzaprav protivnetne lastnosti, in točno te vsebuje ribez (predvsem črna vrsta).
Upravičeno zato nekateri strokovnjaki ribez imenujejo za superživilo, ki se z lahkoto kosa z opevanimi eksotičnimi sadeži. In kar je najlepše: je zelo trdoživa rastlina, ki brez pesticidov uspeva na naših tleh. Če torej iščete hrano za dolgoživost, vam ni treba daleč, doma si posadite ribezov grmiček in telo vam bo vsako leto bolj hvaležno.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
