Zanimivo je opazovati dojenčke in majhne otroke. Kljub temu da so šele dobro začeli živeti, da se lahko v prvih letih življenja nahajajo v enakem okolju in so deležni enake vzgoje, lahko opazimo, da ima vsak od njih svoj unikaten karakter. Nekateri uživajo v socialnih interakcijah, drugi se držijo bolj zase. Eni se hitro razburijo, drugi odreagirajo bolj umirjeno. Številne značajske lastnosti se iz otroških let prenesejo tudi v odraslo dobo. Če opazujemo nekega posameznika skozi čas, na ravni enega ali nekaj let bistvenih razlik najverjetneje me bomo opazili. Skozi daljše časovno obdobje pa naj bi bila tudi osebnost spremenljiva. Nekateri znanstveniki so se lotili preučevanja, kako se značajske lastnosti s staranjem spreminjajo. Rezultate so povzeli na spletni strani Live Science. 


Osebnost sicer definiramo kot skupek misli, občutkov in vedenja, ki je edinstven za neko osebo. Včasih je veljalo splošno prepričanje, da osebnost skozi življenje ostaja konstantna, vendar pa se psihologi s to trditvijo ne strinjajo (več). Brent Roberts, psiholog z Univerze Illinois, je za osebnost dejal, da je ta razvojni fenomen in da vsekakor ne gre za nekaj povsem statičnega, vendar pa je, kot pravi, potrebno neko daljše časovno obdobje, da pride do opaznejših sprememb.

Foto: Image Point Fr/Shutterstock

Spremembe v osebnosti zaznane šele v obdobju, daljšem od 10 let

Ena od raziskav s tega področja je bila objavljena leta 2000 v reviji Psychological Bulletin. Vanjo so bili vključeni udeleženci, ki so jih raziskovalci spremljali skozi celo življenje – od otroštva do zgodnjih 70. let. Pri tem so se osredotočili na merjenje naslednjih osebnostnih lastnosti: ekstrovertiranost, prijaznost, vestnost, odprtost za izkušnje in nevrotičnost. Ugotovljeno je bilo, da so te osebnostne lastnosti na ravni desetih let pri udeležencih ostale nespremenjene. Potrebno je daljše časovno obdobje, da so bile zaznane spremembe.

Seveda se posamezne človekove lastnosti v otroštvu odražajo na drugačen način kot na primer v najstništvu in v odrasli dobi, vendar pa so znanstveniki pri njihovem preučevanju to že vzeli v zakup. Brent Donnellan, profesor psihologije na Univerzi Michigan State je za Live Science tako dejal: »Sramežljiv triletnik se obnaša precej drugače kot sramežljiv 20-letnik, vendar lahko razberemo, da je v ozadju ista lastnost.«


Z leti postanemo bolj umirjeni in samozavestni

Leta 1960 so psihologi anketirali več kot 440.000 srednješolcev. Pri preučevanju njihove osebnosti so jim zastavljali različna vprašanja; od tega, kako se odzivajo na različne čustvene situacije, do tega, kako učinkoviti so pri opravljanju dela. Po 50 letih so uspeli izslediti 1962 teh anketirancev. Postavili so jim enaka vprašanja. Rezultati raziskave so bili nato objavljeni leta 2018 v Journal of Personality and Social Psychology. Izkazalo se je, da so udeleženci raziskave skozi čas postali bolj umirjeni, samozavestni, izboljšale so se njihove vodstvene sposobnosti, v večji meri pa se je izrazila njihova socialna občutljivost.

Izvedene so bile tudi druge podobne psihološke študije, ki so vse dale približno enake rezultate; skozi desetletja se osebnost človeka počasi spreminja in se praviloma izboljša. V zrelih letih običajno postanemo bolj ekstrovertirani, čustveno stabilni, prijazni in vestni. Seveda spremembe niso pri vseh enake; pri nekaterih so bolj, pri drugih pa manj izrazite.

Foto: Fizkes/Shutterstock

»Obstajajo prepričljivi dokazi glede tega, da je samokontrola pri povprečnem 30-letniku boljša kot pri povprečnem 20-letniku,« je potrdil Donnellan.

Ker so spremembe tako postopne, je skoraj nemogoče, da bi jih prepoznali tako na drugih kot na sebi. Če si predstavljamo, da se skozi čas gibljemo v krogu podobno starih ljudi in se osebnost vseh postopoma spreminja na nekoliko boljšo, tudi primerjava z drugimi ne koristi kaj dosti. Spremembe je tako najlažje prepoznavati z uporabo psiholoških testov, vendar pa je treba za relevantne rezultate spremljati iste ljudi skozi daljše časovno obdobje, kar pomeni, da je lahko taka raziskava zelo dolgotrajna.


Sprememba osebnosti kot posledica življenjskih preizkušenj

Po mnenju psihologov je postopna sprememba osebnosti logična posledica preizkušenj in večjih prelomnic, s katerimi se srečamo tekom življenja. Mednje spadajo udeležba v izobraževalnem sistemu, grajenje partnerskega/ih odnosa/ov, rojstvo otrok/a, prisotnost v delovnem okolju, izguba ljubljene/ih oseb/e in podobno. Z vsako situacijo, v kateri se znadejmo, in vlogo, ki jo igramo, so povezana določena družbena pričakovanja.

»Tekom življenja se gibamo v različnih skupinah ljudi. Sčasoma se v mnogih življenjskih situacijah od nas zahteva, da naredimo stvari nekoliko drugače. Ne obstaja nek priročnik, kako se soočati z vsem tem, vendar obstajajo določene norme, kaj se od nas pričakuje, in temu se prilagodimo,« je rezultate študije komentiral Donnellan.