Splošno prepričanje je, da morajo biti najprej izpolnjeni določeni pogoji, da bi bil posameznik srečen. Marsikdo reče, da bo s svojim življenjem zadovoljen, ko bo imel več denarja, ko bo zgradil kakovosten partnerski odnos, ko bo opravljal delo, ki mu bo všeč, ko bo ozdravel itd. Seveda lahko urejenost posameznih področij doprinese k splošnem zadovoljstvu z življenjem, vendar pa je dejstvo, da morda nikoli ne bo vse popolno ter da ima marsikdo na neki točki vse, kar si je kdaj želel, pa v sebi še vedno ne čuti sreče. Kje je torej zanka?

Thích Nhất Hạnh, vietnamski budistični menih in mojster čuječnosti, je zapisal: »Številni pogoji za srečo so izpolnjeni; zate več kot dovolj, da si lahko srečen v tem trenutku.« S to mislijo je želel povedati, da ne gre toliko za zunanje okoliščine, ampak za naš pogled na svet, od katerega je odvisna raven zadovoljstva, ki jo v sebi čutimo. Kaj lahko torej sami naredimo za to, da bi bili bolj srečni?


Hvaležnost

Dejstvo je, da je življenje vsakega od nas sestavljeno tako iz dobrih kot iz slabih trenutkov. Tisto, na kar se v pretežni meri osredotočamo, bo igralo pomembnejšo funkcijo v našem življenju. Številne znanstvene študije dokazujejo, da nam hvaležnost pomaga pri povečanju samozavesti, manjšem občutenju negativnih čustev, z njo pa si lahko pomagamo tudi pri znižanju ravni stresnih hormonov v telesu, s čimer se zmanjša možnost pojava depresije. Začnimo uriti svoje možgane pri tem, da najdemo kar največ stvari, za katere smo lahko v danem dnevu hvaležni. To je lahko jutranja kava, ki nas predrami, prijazen sosed, ki se nam nasmehne v pozdrav, dobra knjiga, ki se je lotimo, ali sončni zahod, ki nas očara s svojimi barvami

Foto: Prostock-studio/Shutterstock

Čuječnost

Čuječnost je prav tako eno od učinkovitih orodij, ki nam pomaga pri izboljšanju počutja. Običajno je razlog za stres, ki ga doživljamo, in slabe misli prav ta, da preveč razmišljamo o tem, kaj je bilo, kaj morda bo, ob tem pa doživljamo strahove in slabe občutke.

Duhovni učitelj Eckart Tolle je nekoč dejal: »Kjerkoli že si, bodi tam v celoti.« S tem je želel povedati, da bomo v življenju veliko bolj umirjeni, če bomo polno prisotni v danem trenutku. Na sprehodu ne razmišljajmo o službenih težavah, ampak opazujmo barve narave, bodimo pozorni na ptičje petje in na veter, ki nam gre skozi lase. Ko se z nekom pogovarjamo, pozornost v celoti posvetimo temu, kar nam ima druga oseba za povedati, ko delamo, naj bo ves naš fokus na to, da delo opravimo čim bolje. Skušajmo se čim bolj distancirati od telefona, računalnika in televizije, zaradi katerih so naše misli razpršene na vse strani.


Prijaznost do sebe

Velikokrat smo do drugih prijazni, pozorni in uvidevni, medtem ko smo nase jezni že zaradi najmanjše napake, ki jo naredimo. Veliko bolje se bomo počutili, če ne bomo toliko pritiskali nase. Do sebe se obnašajmo ljubeče, vzpostavimo prijazen notranji monolog in se obravnavajmo kot najboljšega prijatelja. Vsi delamo napake in kdaj ravnamo na napačen način, kasneje pa nam je žal za to. Dopustimo si, da kdaj nismo ravnali najbolje, in si oprostimo. Hkrati pa vzemimo to kot lekcijo za naprej, da takih potez ne bi več ponavljali.

Počitek

V naši družbi prevladuje miselnost, da je treba vedno kaj delati in da je treba poleg službe početi še številne druge stvari; se posvečati družini, rekreaciji, prijateljem, hobijem, izobraževanju, zabavam in podobno. Seveda se lahko posvečamo vsem tem področjem, vendar ni treba, da živimo na način, da zgolj kljukamo obveznosti s seznama. V urnik obvezno dodajmo tudi čas zase in za počitek, ko enostavno ne počnemo ničesar. To naj bi bil čas, ki ga namenimo sebi, ko se odklopimo od digitalnih naprav in zvokov, gremo po možnosti nekam v naravo in izklopimo vse miselne aktivnosti.

»Zelo pomembno je, da ponovno osvojimo umetnost počivanja in sproščanja. Ne samo, da na tak način preprečimo razvoj številnih bolezni, kronično napetost in zaskrbljenost, to nam omogoča tudi, da zbistrimo svoje misli ter ponovno najdemo svoj fokus in kreativne rešitve težav, s katerimi se srečujemo.

Foto: Evgeny Atamanenko/Shutterstock

Nove aktivnosti in doživetja

Občutki tesnobe, ujetosti in stresa se pogosto pojavijo, ker zapademo v dnevno in tedensko rutino, ki nas ne osrečuje. Zato je priporočljivo, da se redno lotevamo aktivnosti, ki so za nas nove, in prosti čas preživimo na drugačen način, kot smo ga vajeni. Za začetek lahko napišete seznam dejavnosti, ki bi jih radi vpeljali v svoje življenje. Lahko gre za izlet v še neznane kraje, skok s padalom, učenje tujega jezika ali za prakticiranje novega športa. Nove dejavnosti vas bodo preusmerile iz vsakodnevne rutine in vas napolnile z novo, svežo energijo.


Dobra dela

Pomagati drugim po svojih najboljših močeh je plemenito dejanje. Dejstvo pa je, da to, da nekomu polepšamo dan, vpliva tudi na našo raven zadovoljstva. Ko naredimo za nekoga nekaj dobrega, se ob tem tudi sami bolje počutimo in si tako pomagamo do večjega zadovoljstva. Ne glede na finančne zmožnosti ima vsak na razpolago številne opcije, kako pomagati drugim. Lahko gre za pomoč starejši sosedi pri nakupovanju, doniranje stvari, ki jih ne potrebujemo več, v dobrodelne namene, krajšanje časa bolnim znancem ali kaj drugega.

Praznovanje drobnih uspehov

Ljudje smo velikokrat osredotočeni zgolj na velike prelomnice in dosežke. Zdi se nam logično, da se bomo veselili poroke, rojstva otroka, nove zaposlitve, ki nam je pisana na kožo, počitnic na morju, medtem ko nam majhni koraki, ki jih prehodimo in ki nas lahko na dolgi rok vodijo k vsemu prej naštetemu, ne pomenijo veliko. Proslavljamo lahko vsak nov dan, si čestitamo za vsako delovno nalogo, ki smo jo uspešno opravili, smo ponosni nase vsakič, ko smo se odpravili na športno dejavnost in naredili nekaj zase. V življenju se bomo veliko bolj zabavali, če bomo videli čar že v preprostih trenutkih in če si bomo čestitali za majhne dosežke.